Ali je Facebook že mrtev?

Tole je blog, originalno napisan v Wordu, prenesen v WordPress, ki goni spletno stran, in posledično deljen na družabnih omrežjih. Na kratko vam bom predstavil medijsko mešanico, ki jo uporabljam. Bloge delim na Instagramu, Linkedinu in Facebooku. Profil na omrežju X sem zaprl, delno zaradi norosti gospoda bogataša, delno pa zaradi ukinitve aplikacije Tweetdeck, ki mi je omogočala pregled nad vsem. Na osnovnem X-u sem izgubljen. TikTok sem imel, precej zagreto tudi snemal kratke posnetke o glasbenem coachingu, vendar sem ga izbrisal, ker je bil enostavno preveč zahteven. Vem, da je v vzponu, vendar ga ne mislim ponovno zajahati. Mogoče je potrebno kaj tudi prepustiti mlajšim. Linkedin je spodobno profesionalno okolje za resne kontakte, Instagram je trenutno kar najbolj pomembno omrežje, ko govorimo o glasbi (in če ne želimo omenjati TikToka), Facebooku pa sem zvest že … hm, koliko let? Grem pogledat …

3. marec 2008. Torej več kot 16 let. Kam je to šlo od začetnih otroških igric, velikonočnih jajčk, digitalnih paketkov z darilci … Dobro so nas navlekli! Ko je pred nekaj dnevi gigant Meta spet utrpel globalno sestuje sistema, je bila kriza. Nič ni delalo in besno smo pritiskali na aplikacije. Ni še umrl! Čeprav to poslušam že nekaj let, da hudo hira, čeprav je urbana govorica, da je večina bolj sposobnih inženirjev preusmerjenih na Metaverse in da pač modri F le za silo držijo pri življenju. V primeru težave je služba za pomoč praktično nedostopna, pogovarjaš se z roboti … Ljudje izgubijo dostop do svojih strani in jih ne morejo oživeti, nastavitve so popoln labirint nesmislov, kjer skoraj za vsako opravilo potrebujem video navodila na You Tube, kjer me potem prijazni model iz Indije vodi preko ekrana z miško kot zadnjega koliščarja. In algoritem! Nerazumljiv, vedno manj prijazen, vedno manj odziva na objave … Vsi pišemo in delimo, samo komu? Samemu sebi. Pa vendar … 16 let! Skoraj dve desetletji je že Facebook moj spremljevalec in kmalu se bo že težko spomniti časov pred njim. Vsekakor je to omrežje moje generacije, ki nismo boomerji kot nas mladež včasih zmerja, temveč smo X in smo postali starejši državljani in Facebook je naše okolje. Vse drugo težje razumemo. Zato vseeno … ali je že umrl in ali bo? Seveda skozi oči glasbene promocije.

Dejstvo je, da je Facebook povsem izgubil primat primarnega omrežja, kar je mogoče veljalo še nekaj let nazaj. Vendar ga skoraj vsi še vedno uporabljajo in uporabljamo, vendar v omejenem pomenu in za določene naloge, ki jih bomo zdaj pogledali. Najprej, če nimate svoje prave spletne strani, je to še vedno najbolj enostaven način predstavitve na spletu, je vaša stran lahko dober nadomestek za spletno stran. Na ozadju velika in lepa fotografija vas ali vašega banda, osnovni podatki, vizitka, povezava do drugih omrežij … skratka majhna spletna stran. Delitev novih videospotov? Seveda. Je sicer točno, da sta modri F in You Tube v manjši vojni in znate imeti zaplete pri neposredni delitvi povezave na tubo ali pa vas bo algoritem obravnaval mačehovsko, saj si F želi, da video delite neposredno pri njih, pri njih nalagate … Boj korporacij pač.

Dogodki. Eventi. Da, mnogi jih uporabljamo za objavo dogodkov – kdaj, kje kaj. Veliko manj se seveda zanašamo na številke v kategorijah »zanima me« in »pridem«, ker vemo, da so lažne, da so odraz podpore, klikanja ali še tega ne. Pa vendar, so lahko nek pokazatelj odzivnosti na dogodke, seveda omogočajo objavo linkov do predprodaj ali zbiranja resničnih prijav, lokacije dogodka … Vse je lepo in prav, le to opažam, da mnogi organizatorji zanemarjajo samo skrb za dohodke, kaj šele delitev same povezave do dogodka in jih pač le naredimo, kjer potem žalostno visijo. Nihče ne opazi, nihče se ne odzove … Dogodkov pa je malo morje, ne desetine, vabila kar letijo … V tej poplavi se je težko izboriti za pozornost, vendar če dogodka niti ne delite, niti ne podpirate, potem ga seveda ne bo nihče opazil in je dejansko bolje, da ga sploh ne naredite na Facebooku. Za odzivnost na dogodke pa je ključna naslednja točka, kjer pa je Facebook še vedno močan – zaprte skupine in klepetalnice.

MSN ali Chat ali klepetalnica Facebooka je zame daleč najbolj uporabljena funkcija in tudi tista, ki zna povzročtai največ stresa pri meni in mojih znancih. Veliko utripa, veliko tudi sam pišem v te »chate«, kjer nas je zbranih več. Zame je odličen in hiter način povezovanja ljudi in trenutno še vedno glavna točka hitre komunikacije. Da, postaja zapleteno, ker so ljudje na Signalu, na Telegramu, na Viberju, na WhatsAppu, na IG zasebno …vendar če kaj, se bo MSN obdržal še dolgo. Ni čudno, da ga imam na telefonu brez osnovnega Facebooka, ki sem si ga na prenosni napravi pač izbrisal predvsem zato, ker sme prevečkrat preverjal neumnosti in ker sem objavljal objave z mnogimi napaki in svojimi debelimi prsti ter moral potem popravljati. Sem konzervativec, Facebook je za na računalniku, ko sediš in v miru narediš objavo. Instagram je omrežje za telefon. No, kakorkoli, MSN omogoča, da ohranjate neposreden stik s svojimi resničnimi in zagretimi sledilci, ki jih lahko nagovarjate skozi veliko klepetalno skupino – »Danes nastopamo tam-in-tam. Zbiramo se ob 19. Potem bo … » Lahko dobite dober odziv, komur bo to nadležno, bo šel ven iz skupine ali vas utišal.

Velike prave zaprte skupine pa še vedno omogočajo nekaj resne debate na resne glasbene teme, delitev informacij med resnimi sledilci in seveda tudi spodobno mero administracije v duhu forumov. Tako ne spustite zraven vsakega norca, brišete bitkojn fanatike, teoretike zarot, osamljene ameriške generale, nigerijske prince in drugo sodrgo medmrežja. Lahko si naredite varen balonček za svoje poslušalce, delite glasbo, debatirate, ohranjate stik … Ni tako slabo in nikakor ne zamira ali umira. Objava dogodka v bolj skupnostno povezani zaprti skupini bo imela verjetno boljši učinek kot trosenje informacij v vetru Facebooka.

Ah, pa seveda funkcija @sledilci, ki vse obvesti o vaši objavi in jo zdaj vsi zlorabljamo na polno, dokler ne bo presedla vsem in bo prišla faza ignoriranja. Trenutno še zbuja dovolj radovednosti, da sledi klik, vendar samo danes me je čakalo takih obvestil deset in že padajo skozi sito nepozornosti …

No, za konec vseeno nekaj grenkih misli o algoritmu. Nimam pojma, kaj se dogaja, vendar se dogaja. Na tedenski bazi se dogaja neprestano nekaj. Vemo, da pri straneh imajo korporativni stric najraje, če kaj plačate, saj je pravzaprav Facebook veliko oglaševalsko platno in ne humanitrna organizacija, ki ceni, da se vi povezujete s sošolci, ki živijo po celem svetu in delite nostalgične fotografije sprejema med pionirje. Ne, želijo vaš denar za oglaševanje, zato so resne številke dosega in angažmaja rezervirane za tiste, ki vlagajo nekaj oglaševalskega denarja. To še toliko bolj velja za glasbo. V teh časih brez vložka denarja v oglaševanja na spletu zelo težko prodrete na mesto vidnosti. Kot vedno, ne pozabite, tisto, kar vi mislite, da vidijo vaši sledilci ali prijatelji, je zabloda. Ne vidijo tega, kar vi mislite, da vidijo na steni. Preverite kdaj v živo. Dva ali več računalnikov vzporedno in isto iskanje pa boste videli razlike. Seveda je algoritem že izračunal moje in vaše osebne podatke in temu neprestano prilagaja objave. Ima pa to tudi dobro stran – odkar se resno loteval posla glasbenega coacha in namerno ne spremljam popolnoma nič dnevne politike (balzam za psiho, vam povem), je moj zid ali bolje »feed« zgolj in samo glasbeni. Robot se je naučil, da Matica trenutno to zanima.

p.s. tole besedilo sem začel tik pred tem, ko se je v Sloveniji pojavil še en nov trend – zajebantskih dogodkov na FB, od treniranja nutrij za prevoznice hrane, preko izletov v tri krasne do kidanja snega v juniju. Dogodki imajo veliko klikov in odziva in so precej jasen znak, kako nam vsem gre marsikaj na jetra. Tudi obilica dogodkov na mreži.