Nadaljujemo točno tam, kjer smo v petek ostali. Igor Šoltes je ravno v soboto oznanil, da gre na letošnje volitve kot kandidat s svojo listo v okviru skupine Verjamem, v kateri bodo »manj znani in neobremenjeni obrazi«. Torej še nekdo začenja akcijo zbiranja podpisov podpore. Tole zgolj kot informacija, nič več. Na tako imenovani levici še nekaj več komolčanja in gužve. Nadalje pa vračam dolg prejšnjega tedna, ko sem nekje omenil, da bi bilo dobro kakšno zapisati o slovenski zmedi z imeni in političnimi usmeritvami.
Zarisali smo nek normalni politični zemljevid, od katerega je sicer Slovenija precej daleč, kjer bi iskali socialiste, liberalce, konzervativce in alternativce. Na skrajnem levem polu bi človek pričakoval komuniste in na skrajnem desnem nacionaliste. Med alternativo močno ekološko gibanje in med liberalci uspešne podjetnike. Te smeri pravzaprav izhajajo iz družbenih stanov, kjer socialisti zastopajo delavce in kmete, liberalci obrtnike in trgovce ter konservativci plemištvo, kler in privilegirance. Alternativci so uporniki vsemu temu in samostojni jezdeci. Recimo. V Sloveniji je vse to zmešano. Gremo po vrsti.
Zokijevi Prepisovalci so nudili zatočišče razočaranim levičarjem v času »krize levice«, ko je Pahor postajal vedno bolj nestabilen in čuden ter se je obetal poraz na volitvah. Na Magistratu je šerifa Ljubljane za nastop na državnem nivoju prosil šopek kulturnikov in intelektualcev leve tradicije. Na ustanovni kongres PS so se v Kino Šiška z mercedesi in BMWji pripeljali sodobni tajkunčiči, tranzicijski verižniki, podjetniki, ki niso ničesar ustvarili, saj so zgolj verižili državno, ups, družbeno lastnino za lastni žep. Nastal je projekt, ki ga vabi celo evropska liberalna srenja v svoje vrste, kar nima nobene zveze z levičarstvom. Pozornemu opazovalcu je jasno, da trenutna vlada absolutno ni socialno pravična, temveč dela pod liberalno taktirko in še to lažnivo. Pravi liberali se po moje butajo z glavo v steno.
Takšna je bila tudi tista Pahorjeva vlada 2008-2011, ko so bili SD očitno reveži v primežu kar dveh liberalnih strank: LDS in Zares. Nobenih levičarjev torej. No, v Sloveniji je tako, da so se bivši komunisti pač prebarvali v novodobne podjetnike, dobičkarje in niso več uradno socialisti, kaj šele komunisti. SD ni leva stranka, čeprav v imenu skriva social-demokracijo in je tudi članica evropske skupine socialistov. Kako lahko potem pojasnimo Pahorjevo politiko v času vlade, ki je bila izrazito nenaklonjena majhnemu človeku, delavcu in kmetu, najbolj očitno z nepravično Svetlikovo socialno reformo v stilu najbolj trdih tehnokratov. Socialne pravičnosti niti za gram.
Ostanimo še malo na domnevni levici, ki to sploh ni. Tudi na desno stran bomo zajadrali, malo kasneje. Iz vstajniškega gibanja je izšla tudi stranka Solidarnost, ki je sramota za razmišljujočega človeka. Eden izmed likov, ki se je v času ustanovitve tega spačka rinil v prve vrste, je še en večni liberalec – Darko Štrajn. Prosim počasi in zbrano preberite njegovo izjavo na Twitterju: »Tudi ta piškava levica, ki je zdaj na oblasti, je še zmeraj neskončno boljša od postfašizma s populistično hegemonijo.« Torej, kar seveda že vemo, Solidarnost vseeno podpira liberalno PS na oblasti, saj bi po njihovem zmešanem stališču zavladal »postfašizem« kot napiše zmedeni intelektualec Štrajn. Ta levica je neskončno boljša in podobne nebuloze. Ja, takšne model boste volili v primeru, da obkrožite Solidarnost. Prosim, če ste ohranili kaj treznosti, tega ne storite. Da zaključim s temi liberalci – nobena od strank, niti DL, pa nima nobene zveze s tem, kar liberalci v resnici so v Evropi. Mi imamo samo klone prebarvanih komunistov.
V Sloveniji je prava levica mogoče edino v marksistični Iniciativi za demokratični socializem, manjkajo pa nam recimo krščanski socialisti, ki se sicer občasno povsem obskurno nekje pojavijo in tudi potonejo v pozabo. Levo usmerjeni Slovenci v resnici volijo novodobne verižnike in »podjetnike«. Žal.
Pa poglejmo na desno. Vsi hkrati. Zdaj! Jelinčičevi nacionalisti podpirajo partizanstvo in jih dejansko ne moremo jemati za prave desničarje, sploh ne skrajne. Nsi je konzervativna stranka, tukaj je vse v redu in prav. Bolj natančni kronisti slovenske politike veste, kaj vse se je dogajalo s Krščanskimi demokrati in tole je še najbolj zmerna desna stranka, ki ji z lahkot rečemo konservativna. Hec nastane pri SDS.
Poznate zgodbe? Bili so SDSS (Social-demokratska stranka Slovenije) in bili so Demokrati Slovenije, vsi iz Demosa, pa so se kregali in sprehajali, Rupel je zamenjal več strank kot žena klobukov, in iz vsega skupaj so nastali SDS, ki so uradno Slovenska Demokratska stranka. Nič več socialne note, ki te uvršča na zmerno levico. Celo več, sami napišejo na svoji spletni strani, da se uvrščajo v »zmerno desnico«. Potem imate napačno ime. V ZDA so demokrati malo bolj levo od republikancev, vi pa ste z imenom povsem usekali mimo, saj želite biti konservativci.
Popolno shizofreničnost svojega imena, usmeritve in podobe je v soboto jasno demonstriral njihov kandidat za evro volitve Milan Zver: »Naš cilj je zmaga na evropskih volitvah. Evropa potrebuje močno Evropsko ljudsko stranko. Slovenija potrebuje močno Slovensko demokratsko stranko, ki je steber evropskih vrednot.« Fantje in dekleta, zmedeni ste! Torej vi ste ljudska stranka, čeprav se tako ne imenujete in v Sloveniji imamo tudi Slovensko ljudsko stranko, ki je … ok, težko dojemam. Razumem, da ste del evropskih konservativcev, vendar potem imate veliko krizo identitete že s svojim imenom, kaj šele delovanjem. Napadanje drugih poslancev, da ne govorijo razumljivega jezika pri lastni borni slovenščini, ni znak demokratov. Eno od načel demokracije je tudi socialna pravičnost, ki jo SDS vztrajno tlači tudi s svojimi odnosom do izbrisanih. Mogoče bi se lahko preimenovani v Slovensko Nedemokratsko Stranko, vendar je kratica SNS že zasedena za Zmaga.
Sicer vam mogoče deluje vse skupaj nepotrebna cepitev dlake. Sam trdim, da takšna zmedenost še dodatno meša že tako zblojene volivce, ker enostavno ni enotne in jasne slike. Dvomim, da sem zapisal kaj res novega, česar še ne veste. Želim samo malo obuditi spomin, da vemo, kje smo in koga imamo. Da bomo manj ovce in da ne boste osebni zagovorniki socialnih pravic krožili krogce okoli kravatarskih tajkunskih strank.
In še za konec, ali obstaja Alternativa v Sloveniji? Da, to so Ekologi, Pirati, SEMovci, UTDjevci, tudi povsem nestrankarski Anarhisti, ki delujejo politično, vendar ne v tem peskovniku kandidatur. Ali je Alternativa dovolj močna, da bi dosegla svojo četrtino, svojih 25%? To bil enkraten uspeh, torej 2 mandata za Bruselj. Fevdi bi bili tako malo drugače razdeljeni. Bomo videli …
