Na enem mestu dnevnika sem že zapisal, da so imeli TRS pred leti že vse možnosti, da dobijo moj dragoceni glas, dokler nisem tudi takrat prebral njihovih načrtov in spoznal, da se o pravicah otrok niso izjasnili. Da vidimo, če se je kaj spremenilo v nekaj letih. Izpostavljajo tri bistvene gradnike naše družbe: ekonomijo, okolje in socialo. To že obeta, saj je sociala takoj med prvimi in ne med zadnjimi kot običajno. Žal se hitro izkaže, da TRS dojema to področje samo skozi optiko varne zaposlitve, varnega bivališča, javnega izobraževanja, socialne pravičnosti, varovanja svoboščin, trajnostnega razvoja (karkoli že to pomeni) in ne skozi zaščito žrtev nasilja. To moje področje ostaja pankrt. Program se bere bolj tekoče kot drugi in ni tako napihnjen, čutiti je duh alternative in civilnih pobud. Za pokušino:
Spoštovanje človekovih pravic in svoboščin ter demokratičnih pravil je osnova delovanja stranke TRS. Nasprotovale bomo avtoritarnim načinom vladanja in zlorabi javnih pooblastil za interese političnih strank in posameznic, korupciji in klientelizmu, zato bomo zagotavljale neodvisnost nadzornih organov od izvršne oblasti in politike nasploh.
Na več mestih sem že pisal o zablodi mnogih slovenskih politikov, ki vedo premalo o slovenski socialni mafiji, in kadar beseda nanese na ta resor dojemajo vse zgolj skozi denarne transferje, možnosti zaposlitve in podobno. Nedvomno izjemno pomemben del našega bivanja, vendar nihče ne vidi tudi tega, da obstaja sistem urejanja naših odnosov, ki zaznamuje življenja mnogih in ni denarne narave. Je odnosne. Gibanje kot je TRS ne opazi, da sistem centrov za socialno delo ruši socialno pravičnost in pogosto jemlje ljudem dostojanstvo in osnovne pravice. In temu ne namenijo niti besede. Opazijo pa korupcijo in klientelizem, kar je dobro. Zato bodo od mene dobili oceno dobro (3), predvsem zaradi sicer simpatičnega tona zapisa.
Njihovi koalicijski partnerji, torej Iniciativa za demokratični socializem (IDS), so na marksizmu utemeljena stranka. V svojem programu, ki je natančen in berljiv, so namenili več poglavij področjem socialne države, celo konkretno socialnemu delu (boju proti prekernosti, stigmatizaciji). Prvič naletim na zapis, ki priča o tem, da vedo marsikaj o delu v realnosti:
Alternativa je aktivna socialna politika, ki bo zagotavljala dostojen življenjski položaj za vse. Njen temelj bodo izboljšane javne službe za učinkovito denarno pomoč in strokovno psihosocialno podporo ljudem. Temeljno vodilo socialnega dela je, da je v postopkih in dejavnostih upoštevana volja tistih, ki jim je ta dejavnost namenjena.
Čimprej moramo zagotoviti vzpostavitev demokratičnega nadzora, podpore in stalne rasti kakovosti javnih služb namesto ukinjanja centrov za socialno delo in birokratizacije. Neizogibna administrativna opravila je treba prenesti na upravne enote, s čimer bodo delavci centrov za socialno delo razbremenjeni v prid dejanskemu socialnemu delu. Hkrati moramo omogočiti redno strokovno terensko delo socialnih delavk in delavcev v podporo ljudem v družinah in skupnosti.
Čestitke. O tem, da je potrebno administracijo prenesti na upravne enote je govoril sicer celo minister Virant v letu 2007 pod vlado Ivana Janeza, IDS gredo tudi korak dalje, saj pozivajo k vrnitvi pravega socialnega dela. Sledita še dva odstavka, ki se dotikata iste problematike:
Ustanove in metode institucionaliziranega varstva je treba posodobiti in izboljšati, iz njih in ob njih pa razviti oblike namestitev v skupnosti kot del javne službe (dnevne in krizne centre, stanovanjske skupine). Ljudi z ovirami in osebe v psihosocialni stiski se ne sme več siliti v segregirane, prekarne in kratkotrajne zaposlitve, ampak jim je treba omogočiti varno dolgoročno zaposlitev. Ustvariti moramo razmere, v katerih bodo sami prevzeli pobudo z ustanavljanjem socialnih podjetij in zadrug, za kar je treba zagotoviti strokovno pomoč in finančno podporo.
Brezkompromisno je treba zagnati procese deinstitucionalizacije 20.000 ljudi, ki so zaradi birokratizacije in z njo povezane doktrinarne in praktične okostenelosti sistema zaprti v različnih institucijah.
Načeloma jim lahko pritrdim, če ne bi poznal konkretnih projektov slovenskih akademskih zblojencev, ki so se »brezkompromisno« lotili vleke ljudi iz zaprtih zavodov in potem na njih pozabili, ko je bilo »projekta« konec ali ko so zadeli v pravne ovire, ki jih sami, zaprti na socialnih faksih, niti ne razumejo. Seveda pa pohvala IDS, ki so opazili potrebo po posodobitvi in izboljšanju metod varstva. Lahko bi dobili oceno prav dobro za vse skupaj, vendar moteča rdeča zvezda in omenjena okužba z idejami levičarskih salonskih anarho-akademikov malo moti sliko. Zato +3 ali skoraj -4.
Sledi Stranka enakih možnosti (SEM). Njihovo izhodišče je odlično, skupni cilji namesto ideologij. Za razliko recimo od IDS, ki so močno ideološki, so SEM brez ideologije, ki bi jih tudi jasno polarizirala na levo-desni osi. Vsekakor je njihov izvor na stališčih socialne enakosti, tolerance, spoštovanja različnosti, kar so seveda leve ideje. Vendar SEM ne zapade v past izrazite anti-kapitalistične retorike in marksizma, saj promovira blaginjo kot osnovo za bivanje in mir in na nekem mestu svojega programa zapiše:
Družbena solidarnost in pravičnost, resnično sodelovanje in medsebojna delitev so novi družbeno-ekonomski principi..
Na ta način se SEM postavi kot tipična stranka Alternative, ki deluje po principu dejanske horizontalnosti in na lokalnem nivoju, kar priča žal edini odstavek, kjer se dotakne socialnega varstva:
Procese privatizacije javnih dobrin in storitev (predšolska vzgoja, šolstvo, zdravstvo, socialno varstvo; komunalna, energetska, informacijska, komunikacijska in prometna infrastruktura) je potrebno zaustaviti in jih kar v največji meri vrniti pod okrilje družbene skupnosti (lokalne ali državne).
To je radikalno nasprotno stališče strank SDS ali SLS, ki spodbujajo zasebno iniciativo, SEM pa niti ne spodbuja krepke Države, temveč predlaga moč lokalne skupnosti. Torej, ne Kapital in ne Država, temveč Ljudje v skupnostih. Zelo mi je žal, da se SEMovci ne dotikajo še bolj natančno težav socialnega dela, kjer žal vsega ni mogoče prepustiti zgolj samoorganiziranim skupnostnim načinom. Meja, kdaj je potrebna represija Države in kako jo omejiti in nadzorovati, so zame tehtna vprašanja zaščite žrtev in zaščite pravic in osebne svobode. Kdaj posredovati in kako to nadzorovati. Učinkovit in s strani civilne družbe nadzorovan državni sistem bi lahko bila kombinacija, ki omogoča uspeh. SEMovci niso klasični levičarji, so žlahtni alternativci, katerih bi bilo škoda, da izginejo. Zaradi izostanka konkretnih težav zaščite žrtev in drugih tegob socialnega dela dobijo znižano oceno, vendar -4.
Pirati (Piratska stranka) so hekerji, torej mora njihovo spletišče pokati in leteti kot šus. Na prvo oko so pričakovanja zadovoljena, sodobno, hitro in pregledno. Nedvomno najboljše spletišče od videnih. Svoje tri temeljne kamne imenujejo: deljenje, evolucija politike in transparentnost. Poglavja, ki zadevajo socialno politiko, so usmerjena na področje enakih možnosti, spodbujanja zaposlitve mladih in preprečevanja revščine. Pirati so zapisali takole:
Povečati uspešnost Zavoda za zaposlovanje,centrov za socialno delo in mladinskih organizacij vključno njihovim delovanjem z najbolj ranljivimi socialnimi skupinami.
Z namenom da bi zmanjšali tveganja revščine in spodbujali prejemnike v vključevanje programov aktivne politike zaposlovanja in psihosocialne rehabilitacije.
Izboljšanje sodelovanja med centri za socialno delo, mladinskimi organizacijami in območnimi enotami Zavoda za zaposlovanje se naj razvije z namenom izboljšanja ciljanosti denarne socialne pomoči in denarnega nadomestila ter vključiti brezposelne v programe aktivne politike zaposlovanja in tako podpirati njihovo (ponovno) vključevanje na trg dela.
Posodobitev in večjo informatizacijo centrov za socialno delo in odprava tehnične težave s podatkovnimi bazami katere od začetka leta 2012 povzročajo večmesečne zamude pri odločanju o socialnih prejemkih.
Žal tudi oni ne vidijo težav na področju porušenih odnosov, temveč bolj na trgu dela. Vsekakor ogromna težava Slovenije, sam opozarjam, da porušeni odnosi na dolgi rok predstavljajo še večjo coklo razvoja. SD, ki so krivci zanič informacijske baze, o tej tematiki nekaj malega pojamrajo, Pirati so neposredni, kar je dobro. Velik plus jim prištejem, ker so to področje opazili in, kot hekerji, imajo tudi rešitev. Na splošno je program Piratov sodoben, konkreten in lahko berljiv. Iz tega …
Zavzemamo se za prvenstveno vlogo države v nudenju storitev za državljane (ob aktivni pomoči podjetij tretjega stebra) ter ravnanju z infrastrukturo (telekomunikacije, transport) in naravnim bogastvom (les, voda, sonce, veter, geotermalna energija,). V državi nujno potrebujemo jasno strategijo in vizijo poslanstva in nadaljnjega razvoja državnih podjetij.
… razumem, da iščejo dinamično ravnovesje med nalogami države in pravicami posameznika. S tem so zelo blizu mojega lastnega pogleda na sistem, ki bi nam celo omogočal razvoj – iniciative posameznikov, združevanje, obramba pred odvečno represijo in venarle odgovornost države za določena področje družbenega. Skupno sem se odločil, da tudi Pirati dobijo oceno -4, manjka le že večkrat omenjena zaščita šibkih in oškodovanih.
Vidite! Končujemo bolj optimistično. V teh zapisih je veliko več konkretnih idej, kako speljati kako rešitev. Berite in klikajte ideje alternativcev, to ni tako zateženo branje in vključuje mnoge ideje. Nekatere so mogoče utopične, vendar vsekakor niso že stokrat prežvečene in polne salmonele. Dejstvo je, da o problemu državne represije nad storilci nasilnih dejanj in zaščite oškodovancev ni nobenih stavkov. Žal. Socialne policije nima nihče v svojem programu, tudi nisem pričakoval. Teden vseeno končujem v boljšem duhu kot sem ga začel. S temi fanti in dekleti bi se dalo debatirati o teh težavah, saj njihove ideje omogočajo nastavke za nadaljevanje dela. Dejstvo, da mojega področja zanimanja ne poznajo, je pač kronična bolezen slovenske družbe, kjer nas najbolj boleče ne zanima. Vendar to se lahko spremeni, če je volja. Lep vikend.
