Dnevnik volivca MM (volitve 2014) – #16

Dobrodošli v začetku že četrtega tedna predvolilne tekme, ki se sicer uradno ni še niti začela. 25. aprila bodo po žvižgu državne volilne komisije zdrveli v enomesečni tek čez ovire. Mi smo malo pred časom. Volitve sem prejšnji teden osvetljeval preko programov, zdaj gremo malo pohajkovati naključno med novicami zadnjih dni. V soboto smo lahko prebrali rezultate najbolj sveže ankete o priljubljenosti strank skozi optiko evro volitev.

Časnik Delo nam je nudil razmislek o tem, kaj se dogaja. Zmaga bi šla SDS (skoraj 21% glasov), sledi Jelinčič in SNS (12%), žlahtni desničarji NSi in SLS (11,5%), četrti Igor Šoltes in Verjamem (8,7%) in kot peti Jelko Kacin LDS (6,2%). Vsi naslednji se gnetejo tik po 5% – Mencinger in PS, Vajgl in Desus, Lukšič in SD ter Keber in Solidarnost. Še manj podpore (3% ali manj) ima naslednja skupina list: Luka Mesec in Združena levica, Pličanič in DL ter Darja Radič in Zares. Razdelitev mandatov bi po tem izračunu lahko pomenila celo popolno katastrofo za vladno koalicijo, saj ne bi dobila niti enega sedeža, SDS pa maršira proti zanesljivim trem mandatom.

Večina komentatorjev je ugotavljala, da je prihod Šoltesa škodil predvsem SD, da je Jelinčič trenutno največje presenečenje in da je menjava Župevčeve za Mencingerja blagodejno vplivala na PS, ki se je tako dvignila iz popolnega dna. Mnogi politični liki pa so v zadnjem tednu pospešeno nastopali v medijih in agitirali zase na prikrite načine. Tako ostaja v spominu »čuden« verbalni spopad Radičeve, ki je nismo videli tri leta, z šefom AUKM Golobom po eni od oddaj. Gospa je zavijala z očmi, Golob se je grebel za mikrofon in kljub vsej podobi resničnostnega šova v stilu Jerryja Springerja se je vsaj kar se tiče dokumentov na netu izkazalo, da je imel Golob prav. To je samo napoved afer, s katerimi nas bodo šopali debel mesec. Pripravite se!

Še največ prahu se je dvigalo okoli morebitnega skupnega nastopa vseh štirih »liberalcev«. Gantar je postal takšna politična ničla, da samo občasno komentira, kako se bodo odločili veliki in sicer: »možnosti skupnega nastopa so majhne« ter »možnosti skupnega nastopa so večje«, glede na voljo predvsem Prepisovalcev Slovenije. Vodja vlade bo imela najprej na dan začetka kampanje – simpatičen timing – notranji boj, če sploh, na kongresu. Jankovićev »puč« deluje vedno bolj PR mehurček, ki se bo razletel skozi »trdno podporo Bratuškovi« in tako dal potreben zagon zadnjemu mesecu kampanje. Vse bo spet lepo in koalicija se bo obdržala. In na tisti danes lahko tudi objavi, ali je skupni nastop možen. Sam stavim, da bodo šli samostojno.

Kot je videti, bi se izgubljeni Zares vkrcal na vsak vlak, ki pride mimo, saj bi tako bili vsaj pogojno na vagonu zmagovalcev. Kacin se lahko trka po prsih, da njegova bankrotirana stranka še kar drži mandat. Virant se očitno ne želi vkrcati in PS računa, da lahko samo s svojimi PR cvetkami do 25. maja še vedno pripelje vsaj do enega mandata svojo samostojno listo. Ne smemo pozabiti, da so tele cirkusantske evro volitve samo napoved lokalnih volitev jeseni. Evro skupina liberalcev je nekaj, boj za lokalne stolčke v domovini pa nekaj drugega. Slaba politika bi bila preveliko pajdašenje s popolnimi luzerji, kar na domačem terenu LDS in Zares nedvomna sta in lahko škodi obema vladnima strankama. Zato ni čudna zadržanost DL in PS. DL ima katastrofalno slabega nosilca liste, ki povrh vsega v primeru uspeha »zapušča barko«, kar je vsaj strahopetno. Se pa pri DL kaže kronično pomanjkanje ljudi. Zadnja poteza upora zvišanju DDV se bo poznala malo kasneje in na račun Kacina lahko počasi DL tudi nekoliko pridobiva desetinke odstotka. Konec koncev je v vladi in ima veliko več možnosti PR nastopov, vsaj Virant. Tako lahko ob celotnem lobiranju vsi štirje »liberalni« osamelci izgubijo mandat, čeprav bi skupni blok pomenil vsaj enega, če ne celo dva.

Pravoverni levičarji so torej v Šoltesu zagledali novega odrešenika in v trenutku prestopili od Lukšiča, ki je v trenutku ostal na repu. Je to realna slika ali samo normalno nihanje ob pojavu nečesa novega? Sam sem bil še pred tednom prepričan, da se Šoltes zdaj šele ogreva. Deluje preveč mirno in neangažirano, pa vendar pobira vsaj anketne rezultate. Lukšičeva arogantnost v javnih nastopih se mu maščuje, je izjemno slab vodja stranke in slab model kot vodja levice. Šoltes ali celo Luka Mesec? Vsekakor je na levici panika, ki je pravoverna desnica ta trenutek ne pozna. Vse je jasno, le Jelinčič, ponovno, kvari igro s svojo pojavnostjo.

Čakam na vstop alternativcev v ankete. Torej ali lahko Pirati, Stranka enakih možnosti in celo pobuda za UTD vsak posamezno prebijejo vsaj nevidni zid vidnosti na anketah. Njihova usoda je v premajhni prepoznavnosti. V trenutku, ko bi se prerinili vsaj do vidnosti, imajo določene možnosti, če jim ne zmanjka časa. Združena levica je PRovsko delovala zgledno. V pravem trenutku se je profilirala in zdaj obstaja. Zame še vedno obstaja upanje, da v Bruselj potuje vsaj en alternativec. Ne pozabimo pa, da je vse skupaj zgolj suha vaja za lokalne volitve in celo državne, če se zgodijo.

Včeraj so v projektu Sanjska služba žrebali 8 srečnežev, ki pridejo v drugi krog, torej na listke. Prenos žrebanja je bil na internetu v živem prenosu. Dobili smo 8 anonimnežev – 4 punce in 4 fante, za katere tvorci projekta trdijo, da lahko povsem enakovredno opravijo službo kot karierni politiki. To formalne vložitve kandidature jim manjka sicer še 800 podpisov. In imajo še 8 delovnih dni na upravnih enotah. 100 podpisov na dan pa ni mačji kašelj.

Popolnoma noro bi bilo za vse v vladni koaliciji zdaj tvegati predčasne volitve na državnem nivoju. Vlada glede podpore ljudi ne obstaja, je nepriljubljena, vendar na cestah ni videti protestnikov. Danes bi vlado prevzela koalicija SDS-NSi-SLS, če bi bile volitve in če verjamemo rezultatom ankete. Ali je to vsebina neformalnega pogovora bivšega bivšega bivšega predsednika Milana? Ne vemo. Če kvazi levičarji in kvazi liberalci ne znajo brati niti anketnih rezultatov, potem jim ni pomoči. Če Janković ne uporablja računalnika, ga verjetno vsaj kdo v njegovi bližini. Namišljeni puč v PS je samo poteza, ki združuje. Vse pa zgolj predpriprave na lokalne volitve. In kot je kolega Pigac iz Maribora lucidno zapisal: Ljubljančane se da kupiti tudi z eno Ikea trgovino v BTC. Ene volitve se bile že kupljene s sedaj propadajočimi Stožicami, bodo pa še ene z nedograjenimi Švedi. Mi v prestolnici smo poceni – za pregret pir na štantu, vihtenje zastave ped praznimi tribunami in lepo ceneno polico za v spalnico nas dobite za štiri leta.