Če je nosilec liste minister v aktualni vladi, potem je nekaj hudo narobe. Ali se je maneken naveličal Zupančičeve ali je cela stranka docela neresna ali pa vedo, da niti v sanjah ne morejo do mandata in je čisto vseeno, koga kandidirajo. Minister Plitvi je najslabši pravosodni minister v zgodovini Slovenije brez konkurence, vendar rad nastopa. Izjava, da so DL lahko ena od zmagovitih list samo kaže na stanje duha reveža. Tudi on, podobno kot predsednik Pahor, ne ve, kje je in se ne zaveda realnosti. En odstotek bo uspeh. Zmagoviti? Khm. Res niste resni. Nadalje:
»Slovenija po dolgotrajni gospodarski krizi potrebuje nov zagon. Povrniti moramo izgubljeno samozavest, svoje mesto v EU pa si moramo izboriti na drugačen način kot doslej. Menimo, da smo glede na trenutno ponudbo edina stranka, ki zastopa liberalne vrednote in smo ob vstopanju v kampanjo kot samostojna stranka popolnoma samozavestni.«
Preberite ponovno. To je citat aktualnega ministra za pravosodje in ne selektorja fuzbal reprezentance po kakšnem porazu 3:0 z Alžirijo. Manjka nam torej samozavesti, ki jo v napihnjeni obliki do nas servira DL. To odpira nove dimenzije političnega angažmaja, kjer bi bil očitno Plitvi prvi v Evropi s takšno strategijo. Kakšen je ta drugačen in borbeni način? Z novimi frizurami? Mogoče z nasiljem? Tega še nihče ni poskušal, da bi si tako samozavestno izboril svoje mesto v Evropi.
Drugo in tretje mesto na listi zasedata poslanka in poslanec DL v Državne zboru. A tam ste se tudi naveličali sedeti in bi šli še malo dlje? Pa dobro, ali vi res nimate niti 8 kandidatov, ki niso v vladi ali parlamentu. Polonca Komar je zinila eno večjih neumnosti tega tedna:
»Evropa je priložnost in ne težava, pomembno pa je, kako se bo Slovenija v njej umestila …«
Nisem vedel, da se »umeščamo« v Evropo, ravno smo prepuščeni v to druščino in v duhu Plitvega iščemo svoje mesto. Torej niste povsem orientirani v času in prostoru. Njen kolega Marko Pavlišič pa je šel še korak dlje v abotnosti:
»V Bruslju bom odpiral tabu teme, o katerih je treba voditi široko razpravo, na primer status konoplje in evtanazije.«
Prozorna taktika, da bi mogoče vseeno pridobili na svojo stran zagovornike konoplje (fantje in dekleta, vaša stranka, ki se res zavzema za to temo je Stranka enakih možnosti!) in ne vem, od kje je model privlekel temo evtanazije, vsekakor pa se je želel širši javnosti pokazati kot liberalen in sploh.
Četrta na listi je Virantova svetovalka Vesna Alaber (vi pa res nimate več članov?) in potem še sledijo štirje manj znani, ki jih zaključuje nekdo, ki bi se boril celo za istospolne. Celotni vtis je tak, da želijo na vsak način postati všečni čim širši publiki »liberalnih«, čeprav lahko ponudijo zgolj samozavest. DL je eksperiment, ki bo na naslednjih volitvah na državnem nivoju izginil iz političnega zemljevida Slovenije.
Zakaj tak poudarek na DL danes? Zato, ker gre za prevaro za manj opredeljene in sredinske. Skozi PR akcije, ki promovirajo »liberalne« vrednote poskušajo pridobiti del volilnega telesa, ki mu preseda delitev na leve in desne. Logika je naslednja: naj se levi in desni zagrebejo za svoj kos pogače, mi pa vzamemo neodločno sredino in … zmagamo. Fantje in dekleta, preveč prozorno.
Bralke in bralci volivci, če tudi vam do grla presedajo vojščaki levih in desnih – tako kot podpisanemu – to še ne pomeni, da svoj dragoceni glas vržete sredinskih salonskim levom. Nak! Poiščite alternativo, ki ni opredeljena levo-desno, ponuja pa več vsebine od napihnjene samozavesti. Zakrknjen levičar bo volil nekaj levega, tudi če bodo na nebu en mesec non-stop 60 metrski halogenski napisi, da je večina ljudi na njegovih listah prevarantov, lenuhov in tajkunov. Volil bo svoje. Zakrknjen desničar bo volil svoje, tudi če 2x 2000 Wattni zvočniki 120 decibelov 24 ur dnevno kričijo, da so ljudje na njihovih listah mentalni omejenci, paranoiki in kronični nesposobneži. Pri njih ni sprememb. Ok. Pri nas so lahko. Postopne. Zato ne nasedajte na maziljene govore namišljenih sredincev, ampak jim pokažite – sredinec!
Lukšičenko je včeraj v sebi lastnem napihnjenem stilu oznanil, da je zadeva resna in da prevzema nosilno palico liste SD kar v lastne roke. S tem je jasno sporočil nekaj stvari in storil odločilno taktično napako, ki lahko tej stranki odnese vsaj en mandat, če ne celo oba. Prvič, očitno se tud SD zaveda, da je Šoltes resen protikandidat. Drugič, prvak SD se v maniri svojega predhodnika drži rekla »jaz sem stranka« in celo meni, da je takšna blagovna znamka, ki zagotavlja uspeh. Glede na merjenje priljubljenosti politikov, kjer je marca letos zasedel prestol njihov Dejan Židan in je Lukšičenko kar 14 mest nižje, lahko trdimo, da to ne drži in je cinik na čelu SD še eden izmed realnosti odtujenih akterjev politične scene. Prav tako je stranka jasno pokazala, da so tudi za SD te volitve samo blef pred bolj pomembnimi domačimi temami. Gre za prestiž v koaliciji in seveda na levici na splošno. Avtor diktatorja vredne izjave, da so »nove stranke nepotrebno drobljenje glasov na levi strani« želi zdaj v ego stilu pokazati, kdo je šef na tej strani spektra. In se lahko močno opeče.
Najbolj očitne napake te taktike so v tem, da je SD zgrešila odlično priložnost, da bi bila nosilna obraza kampanje ženska in to celo obraza, ki sta oba že bila v Bruslju – Tanja Fajon in Mojca Kleva Kekuš. Obe imata dober renome, vendar so se raje odločili, da se pridružijo temu testosteronskemu divjanju in še povečajo že tako veliko gnečo moških likov na levici. Na soočenjih bi lahko recimo Fajonova, ki je vsaj bila v evro parlamentu, bila dostojna nasprotnica Zveru in sicer omlednemu Vajglu, vendar bo Lukšičenko raje razpredal o koalicijskih naporih na domačih tleh, saj dejansko o evropskem parlamentu nima pojma. Odločitev za strankarskega prvaka na prvem mestu je tudi ena od oblik eskapizma (podobno kot Plitvi), saj bo v primeru izvolitve zapustil domovino, ne da bi jo pomagal reševati, pa še šef stranke v koaliciji.
Paranoično nastrojeni trdijo, da je imel to v načrtu že ves čas in zato ni želel biti minister v aktualni vladi. Zlobni jeziki so se včeraj že brusili, da bodo mnogi obkrožili njegovo ime, samo da bi se zoprneža znebili za 5 let. Nekaj podobnega je veljalo tudi leta 2004, ko je bil Borut Pahor izvoljen na listi ZLSD v Bruselj, čeprav je zasedal zadnje mesto na listi. Magični preferenčni glas. Volivci SD bi ga v položaju, ki ga bomo imeli maja 2014, skoraj morali uporabiti, če želijo v Bruselj poslati ena ali celo dve dobri kandidatki. V primeru, da bo to uspelo, ne bo po zaslugi Lukšičenka, ki je pomagal kolegicama, prej kljub njemu. Meni deluje veliko bolj možno, da se bo ta taktika povsem sfižila in da ne bo nobenega mandata. Volivci znajo prebegniti k Šoltesu, ki bi lahko 25. maja Lukšičenka povprašal, kdo zdaj drobi glasove na levi. Trenutni položaj na merjenjih javnega mnenja kaže za SD slab izkupiček. SD pa je še dodal enega izmed žebljev ženskim kvotam. V enem prvih dnavnikov sem zapisal, da ima SD že kronične težave s svojim šefom, komaj se znebijo enega narciska, jih doleti drugi.
Dnevnik postaja dolg, saj se dnevno tudi veliko dogaja. Hvala kolegu Mladenu, ki je izbrskal izjavo Bratuškove iz Sobotne priloge Dela z dne 29. junija 2013:
»Če bo Janković kandidiral, sama zagotovo ne bom.«
Veste, moramo si medsebojno pomagati pri krepitvi zgodovinskega spomina in takšne drobne izjave si je potrebno z buciko pripeti na korteks, da ne pozabimo. Bratuškova je očitno spremenila mnenje ali pa cel projekt PS spremenil taktiko in nam bo v vseslovenskem spektaklu želel pokazati svojo veliko demokratičnost prav na dam začetka uradne kampanje. Zokiju pa Ikeo in še en mandat jeseni. O skupnem nastopu »liberalov« ni niti za sanjati, Gantar pa še vedno dnevno sporoča razvoj »pogovorov«, kar je tudi njegov trenutni politični domet. Poglejte, fantje in dekleta iz Zares! Štartali boste samostojno in pogoreli na celi črti. Vam to še ni jasno? Ok, jutri ponovimo vajo.
P.s. opažam, da sem danes vsaj trikrat nagovarjal »fante in dekleta« različnih usmeritev. Ne želim postati pridigarski, tako, da se opravičujem za takšne izpade. Ne grem pa več popravljati teksta.
