Stranke in liste, ki morajo zbirati podpise, so praktično na cilju. Tisto, kar so postorile do zadnjega petka je varno spravljeno, tile zadnji dnevi pred formalno vložitvijo kandidatur so zgolj panično norenje za tiste, ki niso uspeli. Prag 1.000 glasov za stranke in 3.000 za liste na nacionalni ravni sta oba dosegljiva veliko bolj za te klovnovske evro volitve kot bodo za državne, ko so pravila drugačna. So dober lakmusov papir ali imaš sploh kakšne možnosti ali je vse skupaj zabloda. Čez 3 dni bo dokončno jasno, kateri so že odpadli. Moja razmišljanja tega časa gredo v smer predvsem zgrešenih poskusov.
Šele v petek sem na spletni strani Zelenih Slovenije opazil, da tudi sami napovedujejo nastop na volitvah, vendar jih ni nihče opazil. Na stojnicah namreč. Prav tako to velja za SMS. Želijo nastopiti, vendar ne vemo nič o njihovi uspešnosti. Tisočak glasov ni tako zlahka dosegljiv, o čemer jasno poročajo ljudje s terena, zahteva kar nekaj truda. Danes pa je enako postalo jasno, da se je načrt sesul Zaresu.
Največ ugibanj in političnega klepetanja seveda zbuja boj za prestolček Prepisovalcev Slovenije. Kljub temu, da je skoraj vsakem treznemu jasno, da gre po vsej verjetnosti za PR trik, ostaja nekaj nedorečenosti. Ali je šerif Zoki dejansko tak politični ludist, da je pripravljen razstaviti koalicijo, saj je prepričan, da bo njemu v drugo uspelo voditi tudi vlado? Pritožuje se, da Bratuškova ne izvaja programa stranke – mimogrede, programa sploh ni, saj sem v enem od prejšnjih Dnevnikov ugotovil, da je na spletu zgolj predvolilni pamflet iz 2011. Spin je dobro zavit, mnogi so prepričani, da gre za dejanski spopad za prevlado. Sam sem prepričan, da gre za smiselno taktiko, iz katere bo Bratuškova izšla še naprej kot vodja vlade, Zokiju pa ostane Ljubljana. Vendar … ostaja kanček dvoma, kaj pa če je vse res?
V tej igrici so najbolj smešno vlogo odigrali v Zares. Nezmožni sami zbrati glasove podpore so naivno dejansko do zadnjega računali skupni nastop »liberalcev«. Najprej so se od vseh njih logično odcepili v DL in predstavili svojo usmiljenja vredno listo. Potem se je konec prejšnjega tedna v javnosti pojavila idilična fotografija skupnega pogovora PS, LDS in Zares in zraven pojasnilo: v primeru zmage Bratuškove možnosti skupne liste večje. Malokdo je dojel, da gre zgolj za še en fototermin, ne pa resnično možnost. Prvič, PS so dovolj vase zagledani, da so prepričani, da gredo lahko sami na volitve in vlečejo zraven luzerjev. In drugič, gola matematika. Vložitev kandidatur se mora zgoditi preden se bo iztekel kongres PS. To žalostno dejstvo je šele danes dojel Gantar in to žalobno tvitnil. Lahko bi zapisal, ja kaj ste pa mislili? Zares bo težko sam zbral glasove podpore in tako je šel tudi burni nastop Radičeve na televiziji v nič.
Temu se reče slaba politika. Tudi naivna in kratkovidna. Prav tako ne razumem potez Solidarnosti. Tudi oni so potrebovali glasove podpore, možno da so jih zbrali preko svoje interne mreže in se niso izpostavljali, saj danes že vlagajo svojo kandidaturo. No, dejstvo je, da se ne izpostavljajo. Dejstvo je, da vodijo mlačno »politiko«. V tej luči berem njihov mlačen poziv k povezovanju s dne 18. aprila letos. Najprej definirajo sebe kot »vstajniško« stranko in potem vežejo otrobe o tem, da so nekateri bili za in drugi proti in da so vsi odlagali povezovanje pred volitvami in da iz vsega skupaj ni bilo nič. Skoraj nerazumljivo žužnjanje o potrebi zavezništva, povsem nekonkretno in zavito v debel celofan. Seveda gre za odmev spora na relaciji Solidarnost – Hanžek pred dobrim mesecem ali celo dvema. In seveda lahko med vrsticami beremo žalobno ugotovitev, ki je očitno zdaj jasna tudi tistim iz Solidarnosti, ki so upali kar na mandat, da bodo tokrat odigrali stransko vlogo. Precej slab PR položaj – nekaj dni pred vložitvijo kandidature potožiš, da si bil za povezovanje, pa so bili drugi proti. Zelo blizu luzerski poziciji Zares. Kje so pa ideje? Kje so načrti? Dan kasneje so objavili spet sporočilo za javnost, tokrat kot odgovor na Lukšičev cerebralni odkrušek o »sončenju na fakulteti«. Namesto jasnih sporočil se ko mlad staffordski terier zaganjajo v čisto vsako neumnost konkurentov in iz tega kujejo – slabo politiko. Tako se ne pridobi ljudi, če grizeš in žvečiš vsako kost, ki jo meče nasprotnik.
Zanima me, res me zanima, kako se bo na ciljni črti odrezal projekt Sanjska služba. To ni stranka, temveč lista in zadnji teden je še novačila za zadnje glasove podpore. Do številke 3.000. In bo to počela do zadnje minute, ko jim lahko še uspe. Držimo pesti zaradi duhovite ideje in ker je bilo kar veliko vloženega, konec koncev tudi z žrebom kandidatov.
Na slovenski desnici je mirno. To lahko pomeni zatišje pred viharjem. Ta trenutek bi bil največji možen vihar seveda objava sodbe višjega sodišča v zadevi Patria. Nekako slutim, da bomo rezultat dočakali ravno ob vrhuncu predvolilne tekme. To bi bilo za paranoično naravnane komentatorje znak politične okuženosti slovenskih sodišč. Je pa tudi dejstvo, da to ne bo znižalo rezultata SDS, v vsakem primeru ga bo utrdilo ali celo povečalo. Če bo sodba za njih ugodna, bodo slavili zmago, če bo neugodna, bodo ojačali retoriko udbomafijskega napada na klene Slovence. Desnica drži v roki močne karte ta trenutek in le bombastična afera, ki jo bodo seveda skovali v Murglah, lahko spremeni prihod zmage. Jo bomo dočakali? Afero namreč. Pustimo se presenetiti.
