Dnevnik volivca MM (volitve 2014) – #32

Včeraj je v nabiralnik prispela pričakovana brošura. Neugledno speti A4 listi, ki sem jim reče Javna objava Državne volilne komisije. Ali drugače, vsem nam je pisal gospod Anton Gašper Frantar, ki je predsednik komisije. Ne pade mi na pamet, da bi vam našteval imena in priimke kandidatov, saj vas tole čaka v nabiralniku, če ni vaš vrli sostanovalec papirja že vrgel v reciklažo ali vanj zavil rano solatko. Mene je zanimalo nekaj čisto drugega, kar je majske volitve zame osebno bistvenega pomena. Kako sploh voliti?

Kot hišni zapornik sem sicer naslovil to vprašanje na meni pristojno sodišče, je pa odgovor prišel včeraj s to brošuro. Tako varovanci domov za starejše in bolniki v bolnicah glasujejo po pošti. Enaka pravila veljajo tudi za nas kriminalce. S to razliko, da zapornike v zaporih vodstvo »prijavi« na volitve, hišni zapornik se mora očitno znajti sam. Hecno je bilo to, da je zadnji datum za napoved, da boš glasoval po pošti 14. maj ali drugače danes. Včeraj v nabiralniku, danes poteče rok. Uh! Vendar ponovno lahko napišem nekaj pohvalnega, okrajne volilne komisije so opremljene tudi z elektronskimi naslovi. E-pošta je že včeraj zvečer potovala na mojo lokalno komisijo in upam, da je zdaj vse v redu, saj še niso odgovorili. Zraven je tudi telefon in absolutno ga imam namen uporabiti. Letos pa sploh mi ne boste preprečili, da oddam glas!

Naslednja zanimiva reč je projekt elektronskega glasovanja. Točno 30 volišč po celi Sloveniji, navedena so poimensko, bo tudi tokrat opremljenih z »glasovalno napravo«. Torej, nobenega hudega napredka v treh letih. Oziroma lahko je napredek v sami izvedbi same naprave, tega ne vem, vse skupaj pa se sliši tako srednjeveško in zastarelo. Tam te čaka nek zapleteni aparatus, frankensteinovska zločesta naprava, v katero vstopiš in po izjemno zapletenem delu vzvodov in parnih oblačkov oddaš svoj glas, izstopiš pa povsem prepoten in izmučen. Baje je bil profesor Baltazar strokovni sodelavec teh naprav. Nimamo še elegantnih klikov od doma in tudi številka volišč je omejena. Letos bi prav gotovo preizkusil to napravo, saj je na voljo ravno na mojem volišču. Ti šment, vendar ne morem tja in bo prvič preizkusil volitve po pošti. Če mi, tok tok, res pošljejo material. Verjemite, da v primeru, da volilnega lističa ne bo, bodo izvedeli vsi. Precej glasno.

Predsednik Pahor se še vedno ne more odločiti ali bo v predčasne državne volitve zadrsal z rožnatimi ali vijoličastimi drsalkami, sesa palec in na neskončnih pogovorih sprašuje okoli stranke, kaj bodo naredile. Torej jesen. Ne sekirajmo se. Pustimo kravatarje, da odmotovilijo svoje igrice, nekateri že pakirajo kovčke za Brazilijo, kjer bo nogometno prvenstvo, potem pa počasi na Hvar počivati svoje utrujene delovne politične ročice. Kdo bi zdaj reševal državo? Nihče.

Zanimiv dogodek se je zgodil včeraj, namreč Tanja Fajon, ki sem ji v zadnji izdaji Dnevnika osebno zaželel mandat, ne SD, temveč njej, se je na twitterju odločila za modro taktiko. Ob spoznanju, da se njeni stranki obeta v najboljšem primeru en mandat in nič več in v izogib temu, da sedež kasira Lukšičenko, sama začelo kampanjo za preferenčni glas sebi. Pohvalno! Vsi skupaj, ne pozabite ne preferenčni glas, ki je vaše zadnje orožje, da se glasovi ne stekajo zgolj k nosilcem list, temveč nekomu, ki ga dejansko – preferirate. Pri Piratih te možnosti ni, pragmatično ponujajo zgolj nosilca Rolanda Benjamina, saj so očitno mnenja, da je to realna in realistična možnost – en mandat.

Zadnja meritev javnega mnenja časnika Delo je pokazala zanimive obrate. Trdno na vrhu zasidrana desnica – tukaj ni sprememb – in gužva spodaj za prestale mandate. SD, Verjamem in SNS so v drugem paketu pomembnih in sledijo PS, Sanjska služba, Kacin in Piratska stranka. Ostale liste so slabše. Piratom je uspel dvig odstotka na celo 4,7% (enak odstotek kot Kacin), kar pa je še premalo za mandat. Rezultat Sanjske službe je očitno zelo občutljiv na udeležbo, več kot bo prišlo neodločnih, bolj so nevarni. Dame in gospodje, še dva tedna, kmalu soočenja na televiziji in potem ciljni šprint. Kriza je v deželi, kakšnih hudih plakatov nisem opazil. Ponovno na poti v pisarno sem opazil edino ponovno Jelka, letos imam očitno piko na njega. Propagandni minister zmage na JLA po razstavi v srbskem kulturnem centru očitno računa na balkanske glasove, saj je že dva plakata postavil na Fužinah v Ljubljani.

Nazaj k brošuri DVK. Prelistajte jo. Ne jo avtomatično vreči v star papir. Imate preferenčni glas. Z njim izberete človeka. Volilna udeležba, ki bo večja od 30%, omogoča več možnosti novim in prihajajočim. Premislite in naredite po svoji vesti. Vsi vemo, da evropske volitve ne rešujejo politične zmede v domovini. So zgolj napoved vroče jeseni.

P.s. Med pisanjem tega Dnevnika sem že prejel prijazno sporočilo okrajne volilne komisije glede glasovanja po pošti, pripet obrazec, ki ga podpisujem in skeniranega vračam. Pohvalno!