Za ogrevanje bomo danes pogledali nekaj tistih, ki mi ne ugajajo. Tako pač je. Sem pač tak negativec, da moram najprej godrnjati in kritizirati, da sem zdrav. Štiri stranke se lahko v tem trenutku prenehajo truditi za volivca MM, ker ne bo učinka. Tukaj na izhodu iz Fužin lahko nalepite čudovit 20 x 40 metrov velik jumbo plakat, s katerim me osebno vabite – ja, tako pomembnega se na trenutke v svoji prevzetnosti počutim – pa ne bo šlo. Nimate zaupanja. Pika.
Prepisovalci Slovenije, ups, Pozitivci Slovenije zame niso stranka, temveč politično-podjetniški projekt za pohlepne kvazi-levičarje, ki so v resnici željni biti novodobni bogataši, verižniki in tajkuni. Žal, nimam dobrih besed za nekaj, kjer se zraven pojavlja ljubljanski šerif Zoki. V celotni ekipi ne vidim niti ene osebe, ki bi jo vsaj pogojno naklonil zaupanje. Torej, PS, ne trudite se, da bi me prepričali, ker ste izven dosega. Poiščite raje koga bolj naivnega. Hvala. Srečno.
SDS bi težko volil. Kadarkoli. Ne gredo mi po grlu. Ivan Janez ok, ne vem , kaj naj še o njem napišem, ker se o tem veliko piše. Vmes so v stranki sicer čisto zdržni modeli, resnično se lahko z njimi včasih celo strinjam, potem pa svoj vtis grozljivo pokvarijo, ko odpre usta kakšen njihov zagreti vojščak. Že samo misel, da bo ob prevelikem uspehu te stranke to pomenilo radost za nekega Jerovška, ki je mojster, da v res kratkem času izusti kolosalne neumnosti, je preveč. Splošni vtis o tej partiji je, da so veliko preveč živčni, zategli, bojeviti pitbuli. Kot tisti fantje, ki prepolni testosterona, ker ga še niso namočili, postajajo malo preveč agresivni. In seveda mi zraven ne gre dobro narodno-zabavna ikonografija, saj sem vendar roker. O arhivih UDBE sem kar nekaj razmišljal in bil razdvojen, ker sem načeloma za čim več odkritosti in ne za skrivaštvo. Ko sem videl plakat para v narodnih nošah, ki sta čivknila: »kaj nama želijo prekriti,« sem odnehal. Ne morem se identificirati s folklorno skupino. Ogled strankinega piknika in njenih rdečeličnih podpornikov s harmoniko … no, izgubili ste me.
Solidarnost so ga že v štartu zafrknili, ko so pred tedni podložno podprli napihnjenega evrokrata Schultza. Ne vedo Solidarniki, da nekateri včasih iz zabave pogledamo kakšen nastop britanskega evroskeptičnega norca Nigela Faragea, ki ima ravno z omenjenim Schulzem že tradicijo besednih dvobojev, iz katere naduti Nemec po pravilu pride kot poraženec. Ne samo zaradi retoričnih bravur nabrušenega Brita, temveč tudi zaradi lastne zaplankanosti in ozkosti. Tega bi podprli Solidarniki in še člani iste grupacije bi bili kot SD, če jih bodo slednji prepustili zraven. Hvala, s tem se pri meni opravili kar se tiče Solidarnosti. Niti v sanjah! Niti po pomoti. Niti če bi imel 40 vročine in bil na pol slep. Dejstvo, da sem videl ob ustanovitvi nekatere legende LDSa, ki so imeli svojo šanso in jo zapravili, samo še poglobi občutek odklonitve. Škoda imena te stranke, res.
Nsi. Simpatični. Moram reči. Sploh Tonin, Ljudmila malo manj, pa vendar. Meni niso agresivni, pač svojski. Veste, po nekem čudnem spletu okoliščin bi se lahko celo zagrel za opcijo krščanskih socialistov, če bi jo pravo imeli. Sam sem sicer ateist, vendar imam neko spoštovanje do krščanskih vrednot, ki same po sebi niso napačne. Vsaj 6 zapovedi je smiselnih. In ko pride debata na vrednote, postanem hitro konservativec, saj cenim poštenost, iskrenost … Zaplete se, ko pride do temeljnih človekovih pravic, sploh kar se tiče istospolne usmerjenosti, splava in podobnih neugodnih tem, kjer so NSi pač preveč nazadnjaški zame. Če bi dali na plakat aktualnega papeža Frančiška ter v video spote italijansko pojočo nuno in prav tako italijanskega duhovnika, ki v cerkvi gromko poje Bella ciao, bi razmislil. Samo mi nismo Italija. Zato pač ne.
Tako smo prilezli čez naše drugo druženje in štirim ekipam borcev za glasove vzeli nekaj dela. Veste, nobene želje nimam biti žaljiv ali nespoštljiv, samo svojo voljo in stališče državljana sem dal na ogled. Mogoče se celo najde kje kak podoben patron. Vendar … šele na krutem začetku smo, pot je dolga. Še skoraj dva meseca do tistega nedeljskega večera, ko se bo ob 19:00 iz neke grupice ljudi slišalo vriskanje in ko bodo drugi poleg njih pobesili nosove. Taka so pač pravila tega cirkusa. Jutri se spet snidemo.
