Dnevnik volivca MM (volitve 2014) – petič

Nekako smo se skupaj prebili skozi prvi teden druženja okoli tega dnevnika. Teden zaključujem še s tistimi, ki do sedaj skoraj ali celo nič niso bili omenjeni. Prva runda tega obračuna za volitve 2014 in z volitvami se namreč kulturno in zgledno sklene, ko udari gong in ko smo spoznali vse ali skoraj nasprotnike. V prihodnjih tednih bodo seveda napenjali politične bicepse, se nam režali v obraz in kazali dosežke dentalne medicine, nas podkupovali z bonbončki in sladkimi obljubami, se nam slinili in dobrikali. To pričakujemo. Konec koncev so samo usrani politiki. Počeli bodo skratka vse tisto, kar pač politiki počnejo v tistih edinih tednih, ko nas res potrebujejo – v času volitev. Ko so rezultati objavljeni, se jim naslednje 4 ali 5 let sladko jebe za blesavo rajo. Torej, danes sklenemo spoznavni teden z mečkači, garmini in nepredvidljivci .

Desus. Že pri omembi mečkača Vajgla sem obljubil, da moram tudi o njih kaj napisati. Sivi panterji so najboljši znak, kako čudna je slovenska politična scena. V parlamentu oblači in vedri stranka upokojencev, kar je evropski unikat. V preteklosti smo imeli tudi stranko mladih, nismo pa še imeli recimo stranke avtomehanikov. In če kje, jo bomo imeli pri nas. Ne vem, ali Desus res volijo upokojenci, za katere Karl in ekipa še nikoli niso ničesar naredili, vendar tega očitno volivci ne vedo? Mogoče ne spremljajo medijev ali kaj? Pa saj oni jih spremljajo še več, saj imajo dovolj časa. V čem je potem finta? Je Erjavec res tisti spretni klovn, ki s svojimi očmi in navidezno preproščino izvabi nasmešek na proteze? Naš človek. Pristen in zabaven. Kot politik slab, vendar spreten žongler. Minister vseh ministrstev. Napovedal je naše diplomatsko posredovanje v sporu za Ukrajino in pred nekaj dnevi z Dunaja na opozorilni razgovor povabil veleposlanika Severne Koreje, kjer smo ga Slovenci resno opozorili, da naj že začnejo spoštovati človekove pravice, ker drugače bo joj. Po pripovedovanju prič je Korejec iz soban zunanjega ministrstva odšel bled in z izrazitim rjavim madežem na zadnjici. Revež se je ustrašil silnih slovenskih sankcij, ki jih bo vodil Karl – ustavili bomo izvoz v to bedno deželo, poslali nad njih desantne motorne zmaje in nepotopljivega četverca brez krmarja s torpedi. Hudo se piše Korejcem, če nas ne poslušajo. Desus niso resni. Pika.

DL. Ne boste verjeli, pet minut sem kot negoden teliček buljil v ekran, da bi se spomnil, kaj za vraga ta kratica pomeni, saj se nisem želel ponižati s stricem Googlom. Saj res! Državljanska lista. V ideji so bili to Liberalci, kajne? Sredinci. Potem je sčasoma iz stranke pobegnilo vse tisto, kar je bilo liberalcev. Ostal je Gregor Virant. Minister Virant je meni ok, veste. Razumem, da se je zatrl z letalskimi kartami, drugače pa ga cenim kot dobrega taktika, bistrega in spretnega. Res proti njemu nimam slabe besede iz tistih osebnih kontaktov, ki sva jih imela. Vendar ima grozen izbor sodelavcev. Prav neroden. V Mladini so Senka Pličaniča v naslovu ocenili kot ministra za nerazsodje, kar je zelo dober opis tega unikata. Brez sposobnosti in znanja, vendar z veliko željo po žarometih in populizmih. Ni čudno, da ga delavci pravosodja kličejo minister Plitvi, saj ta vzdevek razkirva vso globino karakterja možaka. In v DL je visoko. Škoda. Iz DL uhajajo povsem ok ljudje in ostajajo čudaki. Ta teden je prišla še dodatna šokantna novica, da bo minister Plitvi celo nosilec liste DL, torej kapitan popolnega potopa. Takšna taktika nima nobene možnosti uspeha. Lahko celo kot edina stranka koalicije ostanejo brez vsaj enega mandata v evro parlamentu.

SLS. Pogrešam Radovana Žerjava. Res ga. Dec je imel jajca. Dec je odstopil v stilu, povedal resnico. Rad imam Prekmurce, ker so malo drugačni ljudje od vseh nas ostalih, bi kar rekel za odtenek boljši in bolj človeški. V tistem trenutku njegovega odstopa sem imel ogromno simpatij tudi za njegovo stranko, ki je drugače povsem brezbarvna. Pa je Radovan povedal in šel. In so se vrnili v brezbarvnost. Spet so nekakšna Kmečka zveza brez ljudi s karizmo. Brez programa. Ali pa ga vsaj ne poznam. Skoraj sem pozabil. Na evro volitve gredo skupaj z NSi. Na raketo so se vkrcali kot šleperji. Razpored zaporednih mest na listi je veliko bolj v korist seveda bolj elitni Nsi, ki ima Peterleta, SLS pa zgolj ubogega Bogoviča, ki je danes naredil seveda predvolilno potezo s tem, ko je po padcu nepremičninskega davka na Ustavnem sodišču čivknil, da je do tudi nezaupnica Vladi. Popularno všečna izjava, ob kateri povprečni razjarjeni lastnik nepremičnine, kar je kar velik delež Slovencev, zakričal: »Točno to!« Tudi sam se tvitnil, da bi lahko razmislili o odstopu sami. Nezaupnica namreč je institut, ki jo dobiš ali ne dobiš z glasovanjem v Parlamentu. Ne pa zato, ker si tako bebast, da napišeš neustavni zakon. Mogoče pa ne bi bilo tako neumno, vendar trenutno in. Ljudski stranki pogosto manjka nekaj treznosti. O tem bi vedel kaj povedati bivši kmečki minister Smrkolj, ki je ob neki priložnosti ves okrogel, pod vplivom maliganov dajal izjave za nacionalko. Naj živi cviček!

SNS je Zmago in Zmago je SNS. Prve meritve javnega mnenja so ga presenetljivo katapultirale na četrto mesto in dosežek okoli 9% bi pravzaprav garantiral tisto eno mesto za Zmaga v Bruslju. Koga pa drugega! Zmago je odličen in razgledan retorik, čeprav je vsebina njegovih izvajanj pogosto precej sporna, robna, na ali čez mejo žaljivosti in podobno. Če bo res imel voljo stopiti iz svoje politične penzije še na to pot evropskega poslanca, bi se znalo zgoditi, da bo tisto eno mesto celo dobil. Saj veste tisto pregovorno: ampak Zmago pa res pove tako, kot je treba! In s tem se običajno strinja nekako desetina volilnega telesa. So pa nacionalci močno nepredvidljivi in kot že zapisano, Zmago bo odločil. Do zadnjih volitev vedno v Zboru, nikoli v vladi, včasih desni, včasih levi. Za njih zapriseženi desničarji trdijo, da so pravi kukavičji podtaknjenci stare Partije, ki si je tako naredila svoj »desni« satelit. Kakorkoli. Ta trenutek lahko Zmago v svojem budoarju mirno srka enosladni škotski viski in žge dobro cigaro ob misli, da če se jutri odloči, da gre na volitve, lahko naščije celo desetino opozicijskih in pozicijskih.

Tako. Konec za ta teden in sledi počitek. Naslednjo etapo bomo hodili ali tekli po nareku sprotnih dogodkov. Napovedujem, da bodo predvolilne aktivnosti kmalu že v drugi prestavi, pričakuje se lahko prve poskuse levih krošejev, kakšen umazan aperkat in tudi pod pas bi že lahko letelo. Tista afera, ki bo dvignila toliko prahu, da se ne bo polegel dva meseca, bo odločilni jeziček na vagi. Trenutno slabo kaže Prepisovalcem Slovenije, saj je njihova predsednica vlade ravno danes na Ustavnem sodišču dobila odločno damsko klofuto z desne. V svojem odzivu pa je naredila dve klasični napaki slabih piarovcev: prvič, kalimerovsko je kazala s prstom na SDS, česar ji nihče ne verjame razen kimavčkov v stranki in drugič, otročje užaljena je zagrozila Slovencem s še hujšimi ukrepi. Alenka, veste, v času pred volitvami se volivce gladi in to samo navzdol po dlaki. Drugače se lahko ujezijo in vas ne bodo obkrožili niti pod razno. Prvi krog so vsekakor dobili v vrstah opozicije. Lepo se imejte.