Napoved dviga DDV je vladni koaliciji seveda naredila medvedjo uslugo kar se tiče priljubljenosti in tako se možnosti vsaj dveh koalicijskih strank drastično zmanjšujejo. Stop! Takole sem zapisal še včeraj dopoldne, a preden so prišli prvi uradni odzivi strank in … moram se zdaj popraviti. V mislih sem imel namreč PS in DL, vendar so Virantovi v zadnjem trenutku skočili na vlak zanikanja podpori in se spomnili, da so dali neke obljube, da ne bodo glasovali za dvigovanje davkov. Tako so zdaj proti dvigu DDV, čeprav je ta njihov načelna drža aktualna ravno zdaj v obdobju vročih razprav. Prej so že kdaj mirno požegnali dvig drugih davkov. Zdaj so pač proti, karkoli bo to pomenilo v četrtek na seji Vlade.
No, kakorkoli, debelo so nasrkali v PS. Prepisovalci Slovenije, formalni šefi tele vlade, in njihov strelovod po imenu Alenka, bodo očitno pobrali največ negativnih točk, čeprav se tudi v SD in celo Desusu strinjajo s to »pravično« rešitvijo, vendar zaradi tega ne akumulirajo toliko jeze kot Alenkini. Napovedala je strožje ukrepe, zdaj jih skoraj imamo in izgubila je še nekaj podpore. V letu 2014 je po žledu druga največja naravna nesreča, edino predsednik Pahor ji konkurira. Če noben socialist in upokojenec ne zna izračunati, da bo dvig DDV veliko bolj obremenil posameznika in to socialno šibkega posameznika, kot je to še higienično, potem si kar zaslužijo te stranke in naj jih še kar volijo.
Včeraj se je po omrežju cedilo od navdušenja zaradi obiska še enega evropskega maherja, za katerega moja nevednost še nikoli ni slišala, ki se odziva na ime Guy Verhofstadt. Guruja liberalcev sta po Ljubljani kot plešočega medveda vozila Jelko Kacin in Tone Anderlič. Prvi kot naš evro poslanec, si morete misliti, iz vrst klinično mrtve LDS in drugi kot nižjerazredni telesni stražar brez pametne izobrazbe. Šele pogled na internet razkriva, da je »večni« poslanec pravzaprav celo šef LDS od maja 2013. Priznam, da o tem nisem imel pojma! Anderlič drži pri življenju LDS! Njegov življenjepis na internetni strani te stranke je takšna polpismena žalost, da je mogoče celo vredna vaše pozornosti. Iz prve osebe v tretjo (citat: Leta 1992 sem bil izvoljen v Državni zbor Republike Slovenije in bil v letih od 1996 do 2004 vodja poslanskega kluba LDS. V mandatu 2004-2008 je bil predsednik odbora DZ za obrambo), potem malo sedanjika in kup netočnosti (npr. Po odhodu Katarine Kresal za ministrico je novembra ponovno postal poslanec Državnega zbora, kjer vodi tudi komisijo za poslovnik). No, tega pa tudi nisem vedel. V tem mandatu neizvoljeni Anderlič se skrivaj prismuka na vsako sejo komisije za poslovnik in jo tudi vodi, česar drugi, dejansko izvoljeni poslanci in poslanke niti ne opazijo. Mojster! Ljudje, ki so bili od leta 1992 non-stop v Državnem zboru očitno zelo težko prerežejo popkovino z institucijo, ki jih je dolga leta hranila. Zanimivo je, da je sedež LDS na naslovu časopisne hiše Delo, torej na Dunajski 5 v Ljubljani. Reveži so bankrotirani in mogoče je tudi napoved tudi za medij? No, zgolj obet ponovitve Kacinovega uspeha jih drži pri neke vrste vegetiranju. V slovenski parlament pa ne morejo, nikoli več.
No, evropski strankarski akviziterji delajo zdaj obhode po domovih in prodajajo svojo robo kot vakumske sesalnike. Tega modela, liberalca Verhofstadta, je torej zaneslo tudi v naše lep mesto in bil je navdušen, dva pogrebnika LDS pa sta kar sijala od pomembnosti. Kacin je celo na priložnostni debati z »volivci« – madona, to je moralo biti samotno! – tvitnil, da so aktivni državljani nujno potrebni v teh časih ali nekaj podobno bedastega. Obisk tega Guya bo ostal v spominu predvsem po ostri debati na Twitterju med njegovim litovskim piarovcev Renaldasom Vaisbrodasom in šefom SDS Ivanom Janezom, v kateri je litovec pokazal svojo dobro informiranost in Janši serviral tudi pot v Jajce. Potem je vse tiho bilo …
V boj za tisoč glasov podpore so poleteli nekateri, ki se jim že malo mudi! Vstop v igro je namreč možen le do 25. aprila letos, takrat pade zastavica glede kandidatur, torej je ostalo dobre tri tedne časa … ni več časa za hece, zato mnogi že vneto nabirajo tega tisočaka. Benjamin Rolando Vaz Ferreira je ime, ki bo nosilno pri Piratih. Benjamin je nov obraz naše politike. Tudi Benjamin zbira podpise. Na Upravni enoti na Tobačni v Ljubljani, kjer ga lahko podprete. Tisti, ki ne moremo svobodno korakati po mestu ne vemo, da je recimo središče mesta že kotišče nekaj stojnic, kjer se zbirajo podpisi. Med drugim to počnejo tudi za Vajgla.
Desus v tej rundi stavi na zunanjo politiko. Karl je vodja naše diplomacije in Vajgl je njihovo prvo evropsko ime. Povsem tehnično Vajgl ni predstavnik Desusa, temveč tekmuje z njihovo podporo, vendar Ivo tudi zbira podpise. Odvrnil se je od svoje oranžne koklje in gre svojo pot, s svojo listo. Kaj lahko še zakuhajo zunanjepolitično aktivni Sivi panterji v teh tednih? Vojno s Hrvaško? Slovensko posredovanje za Kurilske otoke? Azil za Assangea? Zunanjo enoto Guatanama na Blejskem otoku? Nekaj bombastično neverjetnega, zaradi česar bodo upokojenci padli v trans. Mogoče lahko Karl ponovno poskusi z obljubo o 1.000 EUR penzije? Od zadnjič so volivci že pozabili.
Zdaj vemo še nekaj več. Zmago Jelinčič se iz političnega pokoja vrača na te volitve! Sam celo upam staviti, da po vsej verjetnosti Zmago-vito. Tudi Zmago bo moral zbirati podpise, če sem pravilno obveščen in mislim, da tega še ni začel početi. Bi bilo za precej zanimivo, če bi Jelinčič stal samo eno soboto na štantu okoli Prešernovega spomenika in v dopoldanskih urah zbral potrebno kvoto. Veste, vse je možno. Delova anketa ga je katapultirala med fenomene teh volitev. Vsekakor pa deluje ponovno suveren v svojih napovedih in, ponavljam, lahko mu tudi uspe.
Kje smo pa mi? Se vam kaj bolj sanja, kaj boste storili čez mesec in tri tedne? Napišite svoje predloge, svoje načine protesta, bojkota ali izbire. Že veste, kaj boste obkrožili, pa vas je sram priznati? Brez potrebe, naš skupni učinek na rezultat je podoben mastnemu pljunku v jezero – kislosti vodovja ne spremeni, vsekakor pa razburka gladino.
