Že v sredo sem vedel o čem vam bom pisal tokrat. Samo predihati sem moral zadevo, jo prespati, večkrat prebrati novice, povprašati svojega okulista ali je z mojim vidom kaj narobe in sem bil pripravljen za tipkovnico. Če bi v naletu srda besnel med črkami, bi imela uboga lektorica ogromno dela in kolumna bi na koncu videti nekako takole: ****** in tudi ******, pa še ******** vam *****. Danes sem umirjeno besen in iz te poze zlahka zmečem skupaj nekaj bolj razumljivih stavkov. Slovenija je država, ki ugrablja otroke. Začnimo s tem, da misel lažje steče in da ne bo dvomov.
Oprostite moji francoščini, vendar kot mali hišni psiholog brez kakšnega pravnega znanja enostavno ne razumem ničesar več. Po omrežjih me različni ljudski poznavalci prava učijo, da ne razumem, vendar vam moram izraziti svoje pomisleke, ker ne vem, če sem prav razumel. Obstaja verjetnost, da je razumevanje vsega skupaj šlo skupinsko na dopust, kjer s slovensko zdravo pametjo in etiko pijejo koktajle in se jim žvižga za tole zatohlo državico. Ponavljam, če mi uspe. Slovenska država je preko svojih organov nezakonito odvzela dva otroka, kar je zame enako ugrabitvi, saj otroka nista tam, kjer bi lahko bila, ker je Država kršila zakone in poteptala človekove pravice nekaterih svojih državljanov. In vseeno se ne zgodi nič drugega kot da to dejstvo použijemo in gremo dalje. Verjetno sem res tako neskončno zabit, če se mi zdi to v nebo vpijoče narobe? Mogoče bi moral s čredo hijen kimati in trditi, da je to dobro?
Pa gremo ponovno! Kolikor razumem, je v naši Državi še vedno prepovedano krasti. To velja za vse, brez razlike. Seveda kljub prepovedi ljudje to počno, dokler jih ne dobijo. Vendar, če velja logika primera »velenjskih dečkov«, potem v primeru, ko te dobijo pri kraji, lahko ukradeno obdržiš, priznamo pa da si kradel? Ali to pomeni neko inovativno reformo prava, kjer bo Slovenija orala ledino v svetovnem merilu in celotno logiko pravnega reda obrnila na glavo? Možno. Ali pa seveda ta nova pravila veljajo samo za Državo in njene organe? Tudi to bi bilo možno, saj tudi primer kraje velja zelo drugače za navadnega Janeza kot velja za Državo kot tako. Kaj se zgodi Državi Sloveniji, ki krade – denar ali otroke? Očitno nič. Nedotakljiva je in nad zakoni.
Seveda vse tole zdrži zgolj na dvorišču našega lastnega kurnika, kjer vladajo operjeni vaški petelini in dolgoletni varuhi pravičnosti, sami sicer povsem v spregi navadne umazane korupcije. Takoj, ko pogledamo na malo bolj zelene pašnike resničen Evrope, kjer celo nekateri še verjamejo v vladavino prava, se slovenski konstrukt sesuje kot hišic iz kart. In zato močno držim pesti, da gredo ljudje s svojimi pooblaščenci v Strasbourg, kjer bodo ponovno dali Sloveniji piti tinte, kjer jo bodo osramočeno ponovno pred senatom resničnih sodnikov obsodili zaradi kršenja človekovih pravic kot se redno dogaja. Prosim vas, berite sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice da boste videli resnični obraz naše domovine, države ugrabiteljice.
Besna kolumna je nastala za časopis Svet24, za dan 22. oktober 2016