Državna ugrabitev (jezna kolumna)

Državna ugrabitev

Veste, pri nas velja reklo, da so nam ugrabili državo. To lahko slišite zelo pogosto v težkih debatah, zakaj nam gre tako hudičevo slabo. Ugrabili so nam jo tajkuni, certifikatni verižniki, trgovci z orožjem, prebarvani komunisti, lažni osamosvojitelji, turbo podjetniki in vsi drugi tiči, ki so pač zadnjega četrt stoletja kradli. Moja in vaša domovina je tako talka in to že dolgo. Odkupnine pa ne moremo več zbrati, ker smo preveč utrujeni, obupani in nepovezani. Tako niti ne opazimo, kako se različne ugrabitve dogajajo še naprej. Razen če o njih pišejo mediji.

Danes nimam izbire. Seveda bom pisal o tem, kako je CSD Velenje z državnim žigom ugrabil dva majhna otroka starim staršem, ko sta že decembra lani izgubila mamo. Oče pa je morilec mame in je v zaporu. Na veliko družinsko tragedijo je ugrabljena Država dodala še svoj kos mučenja ljudi. Ali veste, da je bila Slovenija pred skoraj letom dni pred Evropskim sodiščem za človekove pravice obsojena zaradi sistematičnega državnega mučenja človeka? In to mučenje se je dogajalo v 21. stoletju. Ne veste? Mediji o tem skoraj niso pisali, ker ni bilo politično korektno, da ugledna Slovenija muči svoje prebivalce. Vendar to res počne. Danes imamo nov živ dokaz tega.

Cel dan sem vedel, kaj bom pisal, vendar sem ohranjal trohico upanja, da je v ozadju nek skrivni logičen razlog, zakaj ta dva malčka ne smeta živeti s svojima starima staršema, na katera sta navezana. No, zvečer sme se usedel za tale svoj računalnik, petkrat globoko vdihnil in pogledal izjavo direktorice tega CSD. In obnemel. Res so se izpolnile najbolj črne slutnje, da je državni organ iz vrtca ugrabil dva otroka iz treh razlogov, ki so vsi znak popolne diskriminacije. Ker sta bojda prestara (60 in 56 let), ker imata majhno stanovanje in ker sta … premalo stroga!? Ste resni? Ni se mi zdelo, da je to možno, dokler tisti pisarniški molj, ki je na funkciji direktorice, ni zinil teh grozot. To niso govorice z interneta, predstavnica ugrabljene Države je to rekla. V kamero. Ni je bilo sram. Ona tako res misli.

Zdaj vam napišem kaj pa jaz mislim, Predvsem morajo vsi vpleteni izgubiti službo, ker niso vredni tega, kar delajo. Celo več, so nevarni za otroke v Velenju. Drugič, morajo tudi kazensko odgovarjati za svoje nevestno delo. V zaporu naj razmislijo o igranju z življenji otrok. Tretjič, izbranci ljudstva, dragi parlamentarci in parlamentarke! Staknite glave, pozabite na strankarske barve in začnite sprejemati zakonodajo, ki bo takšen državne zlorabe preprečilo. Vrnite nam vendar to državo!

Evropska komisija nas že desetletje opozarja, da moramo nujno spremeniti pravila igre glede posegov v otrokove pravice. Takšni veliki ukrepi morajo biti nujno rezultat sodne poti in ne upravne na nekih centrih. Slovenija se je temu napotilu vedno izogibala in svoj sistem ohranjala v starem, socialističnem okviru, kjer isti »organ« otroka vzame, namesti v rejništvo, ukazuje staršem in še nadzira rejnike. V rajnki Jugoslaviji je obstajal pregovor, ki se je začel s »kadija …

Gospe in gospodje politiki. Takšna praksa jemanja otrok je v Evropi prepovedana. Sistema ne spremenite. Evropa bo izvedela. Ponovno bomo kaznovani. Kmalu bo Turčija za nas meka otrokovih pravic.

Jezna kolumna je izšla dne 2. aprila 2016 v časopisu Svet24