Igre lakote (humanizem vsakdanji)

Pred tedni sem ponovno pogledal mojstrovino režiserja Stanleya Kubricka, erotični triler Široko zaprte oči, kjer blesti Nicole Kidman. Lepa in nadarjena je v tem delu igralsko povozila svojega takratnega moža Toma Cruisa, vendar je to že druga zgodba. Videl sem jo ponovno nekaj dni nazaj na fotografijah iz glamuroznega Cannesa in se zgrozil. Muza naše mladosti je komaj razpoznavna, vendar ne zaradi vpliva let. Na svojem obrazu je uporabila različna dognanja estetske kirurgije in medicine, napolnjena z botoksom je videti kot karikatura same sebe pri 47 letih. Za njo se je po rdeči preprogi sprehodila Monica Bellucci, še ena od lepotic sveta, ki se stara s stilom, a brez kemije in skalpela. Letos bo postala abrahamovka.

Naša samopodoba, interna projekcija nas samih v vseh vidikih, je pod močnim vplivom vsega tistega, kar je trenutno lepo in zaželeno. Pred desetletji so bile baročne obline in kosmate pazduhe prav tako poželjive kot anoreksična shiranost kasneje in plastična barbi maska danes. Paris Hilton je razvajena smrklja, ki je slučajno dedinja imperija in zato slavna oseba? V resnici nič posebnega, vendar vzor mladim? Grozljivo. S to podobo nekega umetnega in načičkanega sveta si res ne bi rad polnil svoje galerije vzornikov. Ta vizualni plastični svet se lahko sesuje izjemno hitro.

Nekaj sto kilometrov stran od nas se je prejšnji vikend dogajala naravna katastrofa ogromnih razsežnosti. Vode so grozile, da bodo odnesle vse v velikosti Slovenije. Pomoč preko socialnih omrežij, aktivacija ljudi iz celega Balkana, konkretno delo prostovoljcev in ekip na terenu ter tudi odziv zvezdnikov so bili vzorni. Zdaj prihaja čas saniranja posledic, štetja žrtev in počasnega vračanja v življenje. V dneh neverjetne solidarnosti na srečo ni manjkalo tudi humornih trenutkov. V spominu mi ostaja tvit iz Beograda: ne pošiljajte nam prostovoljk na 12 centimetrskih petkah, ki se bojijo, da se bodo umazale! Prav tako je očitno včasih prišla poročat kakšna novinarka v kostimu in salonarjih, ki je poplave zamenjala za proslave.

Še tako izpiljen osebni videz nam ne bo pomagal v trenutkih, ko rešujemo lastno življenje. Štele bodo druge kvalitete, osebni pogum, notranja moč, iznajdljivost, znanj … Ne morete si v zadnjih trenutkih pred evakuacijo popravljati še maskare, da boste v zbirnem centru dobro videti, zaradi tega pa pozabite na polici svoje zdravilo, topel pulover ali konzerve s hrano. Zadnje troje veliko več prispeva k preživetju kot lepo zavite trepalnice.

Realna lepota človeka ni v pravilnih linijah nosu, točno pravilno zakrivljenih obrveh, napolnjenih licih, polnih košaricah, naphanih bicepsih in drugih telesnih atributih, naravnih ali umetnih. Je v dejanjih, ki sočloveku olajšajo življenje ali mu ga celo v skrajni možnosti rešujejo.  Človek je lep, kadar je human in neskončno grd, kadar tlači, zatira in laže. In ta grdost nima nobene zveze z lepoto, ki jo vidimo na ekranih. In ker svet ni črno-bel, so se tudi balkanske lepotice izkazale z dobrodelnostjo – lepa Brena je odstopila hišo, Ceca nakazala denar in Karleuša darovala denar in osebno nosila pakete. Ne sodite po videzu, bistvo je očem skrito je zapisal nekdo pametnejši od mene že leta nazaj.

Matic Munc

Kolumna je izšel v časopisu Svet24 dne 24. 5. 2014