Človek je vse živo, krona stvarstva, zapleten biokemični osebek in tudi simbolično bitje. Hočemo ali nočemo, vozimo se po tirnici tega vedno manj zelenega planeta, ki se v resnici enkrat letno zasuka okoli Sonca in simbol tega prehoda v nekaj novega vpliva na nas. Zimski solsticij je dejstvo, ne izmislek nekega newagerja. Moč vpliva te transformacije na doživljanje sebe in družbe okoli mene se nekoliko razlikuje med posamezniki in različnimi kulturnimi okolji. Prevzetno pa bi bilo trditi, da sem od vsega povsem izoliran. In tako je to prasimbolno bitje v sodobnem času od vsega skupaj vzelo zgolj nekaj najbolj banalnega – ob prehodu v nekaj novega sklene neke obljube s figo v žepu, da nežno potolaži prestrašenega pračloveka v sebi, ki točno ve, da delamo marsikaj narobe, in potem z močjo svojega robotiziranega uma vse skupaj odvrže prvi delovni dan. Vse bo isto in vsi skupaj bomo enako nezadovoljni, kajne? Ta preizkušnja vas čaka pojutrišnjem, v ponedeljek, na prvi pravi letošnji redni dan v novem letu. Ste mož ali žena besede ali pritlehni lažnivec, ki uživa v samoprevari? Veste, nikogar ni, ki bi nas sodil, mi bomo sebi najbolj strogi sodniki ob izteku našega veka na tem planetu.
Pred dnevi sem ujel čudovit izrek nekega internetnega znanca: »Vsi želijo spremembe, vendar se nihče noče spremeniti!« Lepo je ubesedil začarani krog človeškega morskega prašička, ki se vrti in vrti. Bodimo drugačni! Nobena praznična zaveza se ne bo uresničila čez noč, zahteva svoj čas in svoj trud. Gre za mukotrpen proces, ko damo samega sebe na pladenj in se lotimo. Zato danes, s trezno glavo, vzemite v roke svinčnik in papir in zapišite področja svojega življenja, kjer res želite spremembo. Zraven napišite pot do te sprememb in tudi časovni okvir. Vzemite vajeti tega preklicanega bivanja v lastne roke in zategnite uzde, kjer je potrebno, in spustite divjo zver iz sebe, kjer vam tega manjka. Ko boste videli zapise pred lastnimi očmi in poleg njih časovne intervale v tedni, mesecih, mogoče celo letih, boste naredili prvi resen korak od prazničnega čvekača v udejanjenega človeka, ki sledi svojim sanjam. Sem vam že nekaj želel v prelomu leta? Ne bo škodilo. Poguma in moči, da se začnete spreminjati v svojo pravo podobo in ne tisto, ki jo želijo drugi. Tam nas vse čaka svoboda lastnega razmišljanja in delovanja. Lepo je, pot pa trnova. Edina prava.
Kolumna je izšla v časopisu Svet24 dne 3. januarja 2015
