Lepo mi je povedal novinarski kolega: “Ko zlijejo nate gnojnico, se boš sčasoma očistil, vendar boš smrdel še naprej …” Izkušen možak je, tudi njega niso vedno pustili pri miru, vendar je z znanjem in pogumom nadaljeval svoje delo na nezadovoljstvo mnogih. Danes, kadar berete njegove komentarje, imate občutek, da preiskovalno novinarstvo v Sloveniji vendarle ni zamrlo.
Sedim v priporu pred dobrim mesecem dni in berem slovenski časnik Delo, kjer črno na belem stoji grozljiva zgodba o meni samem. Anonimni gospod se je dan po mojem pridržanju izkašljal slovenskim novinarjem ter povedal, da sem zahteval 10.000 EUR za svetovanje in ker tega denarja ni želel dati, se je zanšel naslednji dan v psihiatriji. Noro! Samega sebe sem se ustrašil. Kasneje izvem, da so to zgodbo nekritično povzemali tudi drugi pisuni in gostolevčki, seveda s pojasnilom, da je gospod uredništvu znan, vendar zaradi zaščite vira ostaja anonimen. Gospod je sicer srednje rangirani priljubljanski mafijaš, ki ga sicer osebno niti ne poznam, me pa vneto nadleguje po elektronski pošti že iz časov mojega sindikalnega delovanja. Pač mu nisem v redu in v trenutkih, ko njegov karakter narekuje kak strupen odziv, se razpiše. Moje pridržanje je bila odlična priložnost, ki jo je izkoristil. Prav. Norcev različnih kategorij po slovenski zemlji hodi veliko in mnogi radi pišejo.
Novinarji so po svojem etilčnem kodeksu dolžni preveriti zgodbe, ki lahko huje škodujejo ugledu napadenega tudi pri njemu, torej pri tarči. Tako bojda pravi 3. člen:
3. Novinar mora pri objavljanju informacij, ki vsebujejo hude obtožbe, pridobiti odziv tistih, ki jih te informacije zadevajo, praviloma v istem prispevku, sicer pa takoj, ko je mogoče. Enako mora storiti tudi, ko povzema hude obtožbe iz drugih medijev ali arhivov. Če novinar odziva ni mogel pridobiti, mora to javnosti pojasniti.
Do danes sem uspel samo enemu mediju pojasniti to zgodbo, vendar po mojem vedenju prispevek (še) ni bil objavljen. “Sicer pa takoj, ko je mogoče” se bere malo drugače. Dobro. Se bomo pač videli kje drugje, v drugem kontekstu.
V zadnjih dneh se ponovno stopnjujejo še druge “preverjene govorice”, ki dobivajo nekoliko tragi-komične elemente. O tem, da imam ljubezensko razmerje s sodelavko, je prepričanih kar nekaj ljudi, saj so strici tako povedali. Moja žena je mogoče ljubosumna beštija, ki pretepa ljudi, oba pa se ukvarjava, poleg seveda skrivanja in ugrabljanja otrok, še vsaj s preprodajo drog, če ne še kaj hujšega. Čakam, da bom izvedel, kako sem pritisnil na petelina tistega orožja, zaradi katerega je padel Ivan Kramberger. Za vse dobivamo ogromne vsote denarja in živimno na veliki nogi.
Takšne zgodbe imajo odličen “twist”, ki ga slovenska javnost v določeni meri nekritično golta: borec za neke pravice je v resnici še eden izmed tajkunov, njami. Naslajanje se lahko začne in pri frizerki soseda izve še dodatno pikantnost, ki jo je povedala trgovka, ki je zanesljivo slišala od človeka, ki ve, da …. (izpolnite sami, pustite domišljiji prosto pot). Ponovno bom skopiral nekaj svojih stavkov, ki jih namenjam ljudem, ki jim takšno početje nudi užitek in naslado. Očitno ste lepo nasedli medijski gonji o tem, da smo za svetovanje dobivali velike vsote denarja, kar nas elegantno označuje za “pridobitniško kriminalno združbo”. Se poznamo? Veste način dela v naši svetovalnici in ste bili zraven pri predajah teh domnevnih velikih vsot denarja? Ne vem, kako je z vašo poštenostjo, vendar je malo sporno zlivati gnoj na nekoga, o čigar dejanjih sodite na podlagi močno izkrivljene medijske podobe. Je pa seveda lahko to vir zabave ali osebnega obračunavanja.
Kaj je namen takšnega početja? Poleg mojstrov takšnega negativnega PRa v ozadju, ki medijsko manipulacijo obvladajo še iz časov specialne vojne, ki se je vedno vodila preko medijev, so tukaj še navadni ljudje. V vsem tem sranju, ki ga živimo, je očitno magnet tega resničnostnega šova še kako močen. Jerry Springer live v Sloveniji. Spomnim se komada Pankrtov, ki se mi zdi zelo primeren, ker gre besedilo takole: “kako smo lepi in prazni …ampak nam je čist vseen …” Poznate?
Mediji so lahko četrta veja oblasti, kadar so vodeni pogumno in res neodvisno. Imajo lahko neverjeten doseg in vpliv na družbo, ki je hipen, trenuten …en klik na tipkovnici in svetovni splet ve, kaj se dogaja. Ta moč lahko opija, lahko zasvoji in je lahko uporabljena dejansko zlonamerno. Ne počnite tega, življenje ne oprošča takšnih laži.
Vse dobro vsem čistih misli.
Matic Munc, malo psiholog in veliko bolj državni sovražnik
25.5.2012