V zadnjih dveh desetletjih sem se naučil, da oblastniki z lahkoto čez jezik spustijo kakšno neresnico, če jim tisti trenutek tako ustreza. Ker se tako bolje sliši in pridobiš glas ali dva, saj ljudje večinoma ne preverjajo izrečenih trditev skozi optiko resničnosti določene izjave. Nekaj so svobodne retorične figure in nekaj drugega izrečene neresnice. Obstaja razlika! Nobenega namena nisem imel pisati o politiki, ko se pa vendar začenja poletje in z njim lahkotne tematike. Potem pa sem slišal besedičenje ministrice na robu odstopa in so prsti stekli. V opozorilo – v nadaljevanju bodo omenjeni nekateri slovenski politični liki in če vam dvigajo krvni tlak, raje odložite branje in se lotite gobelina.
Bila je interpelacija, vsi veste. Ministrica na prangerju je odgovarjala po svojih močeh, za kar ji gre vsa pohvala. Ni lahko sedeti tam na klopci ducat ur in poslušati vse živo o sebi, pa še replicirati in razlagati. Do te točke vse prav. Ob koncu dneva, že vidno živčna, je izustila neresnico, v kateri je omenjala podpisanega. In tako se počutim nagovorjenega. Nisem si rekel, ha, pisal bom kolumno, sploh ne! Naslednji dan sem ji postavil štiri javna vprašanja o njenem zavajanju. Uporabil sem socialno omrežje Twitter, ki ga je na dan svojega zagovora izdatno uporabljala ona ali njena ekipa. S profila Anje Kopač Mrak je na dan odločitve prišlo 49 sporočil, in vsa so seveda trdila, kako delovna in poštena oseba je, nič kriva, še vodke ni skalila naša Anja. A glej vraga, že dan kasneje ne ona ne njena ekipa niso zmogli niti tihega čivkca v odgovor, zakaj je javno v Državnem zboru spregovorila neresnico? Mogoče so bili vsi skupaj preveč utrujeni, da bi ustregli nekemu državljanu. Zato pač pišem.
Problem nastane, ko nacionalni radio to izjavo, izmed mnogih, izbere za svojo osrednjo večerno informativno oddajo. In tako neresnica postaja resnica. Zato sem dolžen reagirati. Izjave morebiti niste ujeli, zato jo povzemam: »Se spomnite primera koroške deklice, ko so bi bili vsi – tudi Munc, ki so nekaj trdili, kaznovani. In zdaj nikogar ne zanima, kaj je z otrokom …« Opa, ustavite se Anja v naletu! Izrekli ste nekaj, kar ne ustreza resnici. Ravno zdaj poteka zaključni del obravnave proti moji sodelavki Nataliji Markač. In nič še ni odločeno. Ali pač vi že veste, kako bo odločeno? Žal moram tako razmišljati, ker me vi silite v to …
In … ne bodite no tako prekleto vzvišeni v trditvi, da nikogar ne briga, kako je z otrokom, ki ga je Slovenija zapustila. Mene briga, vas nisem pa nikoli videl niti blizu. Zato vam danes malo vračam, vendar z resnico. Poslanec dr. Gantar je omenjal politično kadrovanje, vendar verjetno ne pozna razsežnosti vašega klientelizma. Še na vsaj dveh centrih za socialno delo v osrednji Sloveniji ste nastavili svoji strankarski kolegici, brez izkušenj in brez pogojev za direktorja. In delali sta katastrofalno, nestrokovno … Nazadnje ste jih tiho umaknili. Toliko bodočim predlagateljem na zalogo. Obstali ste, vendar ste izgubili čisto vso kredibilnost in integriteto. In očitno boste delali škodo še naprej. Skupaj z neposredno soodgovornim premierom Cerarjem, ki vam še kar daje podporo. Grobarja socialne države? Vsekakor, samo pozno bomo spregledali.
Kolumna za Svet24 dne 18. junija 2016 in zdaj tudi na netu.
Foto: arhiv Svet24
