O čem naj pišem? Ozrem se na desno, kjer na kibernetičnem prijatelju nekaj klika moja gospa. Najbolje ti gre, kadar si jezen. Aja? Pa saj imam občutek, da me neprestano nekaj jezi. Potem pa daj o tem. In se že zagleda v neke svoje zadeve. Torej, na vrsti je še ena izmed jeznih kolumen. Predvsem zato, ker mi moji sodržavljani nudijo ogromno možnosti v tej smeri. Pa ker je bila polna luna. Zato!
Skozi nekaj stavkov vam želim naplesti nekako konsistentno zgodbo treh oseb, ki so s svojo dvoličnostjo, nestrokovnostjo in zlobo v zadnjem tednu skrbele za višino mojega krvnega tlaka in pospešen srčni utrip. Skrbijo me prsti, da bi napisal njihova imena, čeprav dobro vem, da še ni prišel čas. Pribijanje na sramotilni steber sicer ima lahko kratkotrajne učinke, vendar v našem položaju kaj pičle. Slovenija povprečnosti in politične korektnosti zelo slabo reagira, kadar razriješ kakšnega manjšega nedelovnega uradnika. Takoj si označen vsaj za privoščljivega stremuha, ki kuješ čisto zlato promocije na ubogem birokratu, ki nič hudega sluteč samo opravlja svoj posel po najboljših močeh. To je vse skupaj laž, s katero se radi tolažimo. V resnici so mnogi navadni neodgovorni parameciji, vendar tega nočemo slišati. Pri nas se lahko delamo vsi norca zgolj iz predsednika države, ker sam iz sebe dela največjega klovna. Vse drugo ni korektno.
Torej, ne zamerite, da ne boste prebrali nobenih osebnih podatkov teh treh oseb, o katerih bo tekla zgodbica. Upam le, da se prepoznajo sami in da jih bo vsaj za trenutek postalo sram. Upanje je drobno. Pa pojdimo! Vsi trije opravljajo poklic, za katerega sem tudi sam študiral ali se ga skozi izkušnje priučil. Recimo takole, da delujejo v resorju slovenskega trinajstega praseta, torej socialnega varstva. Imajo nazive in so spoštovani člani strokovne srenje. Njihova največja napaka je, da o etiki zgolj žlobudrajo, je pa ne uporabljajo pri svojem delu. In tako smo pri tej prekleti dvoličnosti, rdeči niti mnogih pisanj in izvoru moje jeze.
Učili so nas, da ima vsaj človek pravico od poštene in enakovredne obravnave, ne glede na svoje poreklo. Otroci uživajo posebno varstvo države, tako smo zapisali v ustavi. In ko so se te tri osebe lotile resničnega dela z resničnimi ljudmi v stiski, so pozabili na vse skupaj. Tako lahko je biti pokroviteljski in vzvišen, če se lahko vrneš v topel dom, kjer te starši ne bodo mlatili in poniževali. Mogoče, če bi imel takšno mučno izkušnjo, nihče izmed njih ne bi trosil puhlih besed, ki spravljajo ljudi v še večjo bedo. Lahko se je hvalisati za hrbtom, na kavi, kaj vse ste naredili za ljudi, veliko težje je to uresničiti, ko se drek zaleti v ventilator. Zato vsi trije, zaradi svojega površnega in nečloveškega nastopa, v mojih očeh niste vredni položaja, ki ga zasedate. Privilegiranega in spoštovanega.
Spet razmišljam o tem, da bi bilo dobro zapustiti to nesrečno deželo, kjer je obet uspeha in splošne blaginje bolj podoben športni stavi na slabega konja kot pa realni možnosti. Petrovo načelo ali pravilo negativne selekcije kroji izbiro ljudi na odgovornih položajih. Višje ko greš, več nesposobnosti srečaš. In vaš pisec je že drugi teden obupan. Karte za tujino pa ne kupim zanalašč. Vi imate nazive, mi imamo trmo.
Jezna kolumna je najprej ugledala luč sveta v časopisu Svet24 in sicer dne 26. marca 2016
