Leto je bilo razgibano, naporno, polno transformacij. Tako vsaj pri meni. Ena izmed močnejših izkušenj je bilo študijsko potovanje v London, kjer nam je Brian med drugim položil na srce štiri vodila za boljše delovanje, hja, za boljše življenje. Skrita so za štirimi črkami H v angleščini: humour, humanity, humility in honesty. Na zadnji dan 2018 jih skušam prevesti.
Vsak dan opažam, kako malo humorja in duhovitosti so nekateri ljudje pripravljeni pokazati. Tukaj nimam v mislih primitivnega režanja in norčevanja v stilu najbolj nizkih ljudskih zabavljačev, ki okupirajo radio in televizijo, temveč globok in inteligenten humor. Kaže na zavedanje, kako bedno majhni smo v tem vesolju, kako so naša dejanja včasih neskončno smešna skozi optiko večnosti. Te vrste duhovita naravnanost do vsega v nas in okoli nas skriva v sebi potencial velike duhovne vrednosti.
Človečnost ali celo človečanstvo v jeziku Kosovela je občutek povezanosti celotne človeške populacije, uresničevanje resnične enakopravnosti, spoštovanje različnosti in velika toleranca do početja človeških bitij na tem planetu. Samo z veliko mero potrpežljivosti je možno sobivanje, pri katerem se ne bomo med seboj pobili, zatrli, poteptali. Poziv k humanemu odnosu do sebe in drugih včasih zveni kot precej osamljen klic.
S skromnostjo in ponižnostjo imamo upravičeno težave, saj v našem jeziku in kulturi takšno naravnost povezujemo s podrejenostjo. V svojem bistvu je angleška beseda »humility« in z njo povezana »to be humble« povsem drugačna. Ne slišim je kot vrednoto poniževanja šibkega pred močnim, zgolj kot nežno lastnost zavedanja lastne nevednosti in majhnosti nasproti velikosti vesolja. Skromnost do svojega znanja, vpliva in pomembnosti kot orožje proti naraščajoči napihnjenosti, prevzetnosti, pohlepu in drugim skušnjavam jeklenega ega.
Iskrenost do sebe in drugih. Iskrenost, ki ni sama sebi namen in z brutalno resnicoljubnostjo druge poškoduje. Iskrenost, ki izhaja le iz mene samega in se zavestno odpoveduje kulturi laži, dvoličnosti in maskiranja občutkov, misli in dejanj. Iskrenost, ki ni prepotentno pripenjanje medalje prisiljene borbe za ultimativno resnico, je samo poskus igrati s seboj in drugimi pošteno igro, brez goljufije in brez prikrivanja.
Ne bi bilo slabo, če bi se uspeli nekako držati teh etičnih vodil. Dodajam jim samo še pogum kot obrambo proti močnim strahovom, s katerimi smo vsakodnevno zasuti in obremenjeni. Srečno vsem!
Foto: KUD Ljud