V življenju sem tako pogosto slišal očitek samopromocije, da mi je zrasla centimetre debela koža in sem hladen kot brizganec. Celo več! Napisal bom – pa kaj! Slovenski pregovor pravi, da se dobro blago samo hvali, kar je hvalnica vsem narcisom tega sveta, vendar hej, tudi mi moramo živeti. Danes bom vzel prostor za razlago, kaj je umetniška intervenca pod imenom te kolumne v resnici pomenila. Včeraj sva z Jernejo v kulturnem centru Španski borci v Ljubljani 8 ur delila delčke Marxovega Kapitala. V zameno za investicijo v človeški kapital. In nekaj takšnega zahteva pojasnilo.
Nisem marksist. Celo levičar nisem, mnogi ne bodo verjeli. Kolikor pomnim, je bil Marx filozof. In ne vem, če nas je s svojo mislijo zatrl nek filozof ali smo to naredili ljudje s svojimi napakami. Zato blago pokojnemu Karlu ne očitajmo tistega, česar ni storil in bralcu njegovega dela ne pripisujmo tistega, kar bi radi videli. Kapital je izzivalno delo tudi za 21. stoletje, a ga je potrebno brati. Kdor ima zgolj predsodkov polna stališča in ni nič bral, s svojim mnenjem tvega smešenje.
Ponosen sem, da sva dobila podporo skupine Laibach, ker je skladba Whistleblowers himna vseh žvižgačev na svetu. Nekateri so svoja razkritja plačali z življenjem, zdravjem, javno osramotitvijo, izgubo službe in premoženja ali z zaporno kaznijo. Žvižgaštvo ni pritlehno cinkarjenje, temveč pogumno razkrivanje korupcije in nepravilnosti državnih organov in velikih korporacij. Ne sramujemo se svojih dejanj in ponovno bi storili enako, za resnico in da, oh, kako populistično, za tuje otroke. Želimo govoriti glasno in neposredno in to bomo počeli še naprej. Po treh letih od formalne prepovedi opravljanja poklica sem še vedno tukaj, še vedno razmišljam in delujem enako. Kazen me ni prevzgojila, spoštovani birokrati!
Drugi vidik projekta je seveda nekoliko sarkastična misel, kaj bi se v resnici zgodilo, če bi obstoječi kapital razprodali za drobiž. Kakšna je resnična vrednost vsega okoli nas? Je tale tovarna vredna milijon ali zgolj en evro? So cene na listkih zgolj izmišljotine, ki ne odražajo resnične vrednosti? Da, trdim, da je tako. Vse je zgolj igra za naivne. Resnična vrednost leži v nas samih, v ljudeh. Mi smo pravi kapital, celo neprecenljiv.
Tretji vidik je seveda odprto polje debate o resnični vrednosti delavca in dela v sodobni Sloveniji. Množice brezposelnih, vlada s pomirjujočo retoriko, ko baje lezemo iz brezna, vendar tega nihče ne opazi. Moji znanci so prekerni delavci, ki pozabljajo, da so ljudje umirali za 8 ur delovnika, pošteno plačilo in pravico do dostojanstva. Tudi oni niso bili nobeni rdečkarji, zgolj delodajalci kot to razume stric Karl.
Tako! In zdaj lahko mirno pljuvate o tem, kako je grdi Munc zlorabil medijski prostor za lastno promocijo. Verjemite, v miru bom sedel na kavi in razmišljal o tem, kako bom naslednji teden vse vas vabil v Piran na dobrodelni tek in hojo v korist invalidnih otrok, na katere mačeha Slovenija redno pozablja, ko je potrebno plačati kakšno operacijo, rehabilitacijo ali pripomoček. Slovenija bi svojim otrokom raje rezala noge kot v njih vlagala. In potem ji ni niti nerodno, če tak dečko na lastnih nogah osvoji Triglav. O tem bom pisal in tudi to bo promocija, kajne?
Prispevek je nastal za časopis Svet24, kjer se je s črnilom razmazal dne 3. septembra 2016
