Kdo med vami pozna koga (prijatelja, sorodnika, znanca), ki je kdaj poskušal storiti samomor ali pa ga je celo dovršil. S temi uvodnimi besedami pričenjam govor na dogodku TEDxLjubljana 2018 – Razsvetlimo (ne)znano, v katerem poskušam razbiti stereotipe o samomoru in svetujem, kako pomagati človeku v stiski, za katerega sumimo, da razmišlja o samomoru. Ali je to obupan klic na pomoč, iskanje pozornosti, brezupen pogled na svet ali občutek, da smo prišli na konec poti … v vsakem primeru je nujno, da takšne znake vzamemo resno in jih ne odpravimo z lahkoto. Prizadevanje za preprečevanje samomora je v Slovenijo potrebno dejanje, saj smo v evropskem vrhu glede pogostosti takšnih dejanj. Nihče točno ne ve, koliko poskusov samomora se zgodi na letni ravni, imamo zgolj ocene. In te ocene se gibljejo okoli 10.000 poskusov v naši državi na letni ravni. Suicidalnost je problem, ne glede na to, kako se temu izogibamo. Razlogi za samomorilno vedenje so zelo različni, od človeka do človeka drugačni. Včasih gre za dolgotrajno trpljenje zaradi depresije ali težje duševne bolezni, mnogi poskusi, tudi mladih, se zgodijo v afektu. Ne pozabimo, da je to lahko res skrajni klic na pomoč, kjer oseba opozarja na svojo duševno stisko. Potem je tukaj še največji izziv – filozofski samomor. Sodobni človek v iskanju smisla tega bivanja na našem planetu pogosto spozna praznino in se v njej izgubi. V svojem govoru vas pozivam, da ste pozorni na sočloveka, iskreno pozorni. Kadar zaznate težko duševno stisko ste lahko tisti, ki za svojega bližnjega pokličete strokovno pomoč in greste tja celo skupaj z osebo v stiski. Pozivam vas, da skupaj pomagamo reševati življenja. V primeru, da sevam zdi govor primeren, pa ga tudi delite. Hvala vsem, za podporo in odzive.
Vabljeni k ogledu!