Mojster, da poenostavim, svojim pacientom svetuje vnašanje dovolj velike količine vode, uravnoteženo prehrano in gibanje. Učinkovitost te povsem enostavne »diete« dokazuje s skeni možganov in njihove aktivnosti. Nekaj, kar v resnici vemo vsi, da bi bilo dobro, vendar tega pogosto ne počnemo. Elegantno poveže uspešnost in učinkovitost možganov, ki je konec koncev le zapleten telesni organ, z našo splošno telesno kondicijo. To vse skupaj poveže v logično celoto in tako podaja to enostavno rešitev do telesnega in duševnega zdravja. Vendar, kako sploh začeti? In seveda zakaj?
V zadnjem letu sem spričo različnih objektivnih težav v lastnem življenju spoznal, da bodo tudi spremembe stila bivanja nujne. Nekako logično mi je delovalo, da se najprej lotim prehrane, ki je bila še pred kratkim precej kaotična in seveda tudi evidentno nezdrava. Tisti, ki poznate na pamet številko vašega lokalnega dostavljavca pizz, ki deluje tudi ob 23:00, veste kje je past. Ne bom napisal, da so vsi ogljikovi hidrati leteli iz jedilnika kar naenkrat, vsekakor pa sem drastično zmanjšal vnos sladkorja v telo. Najprej pri kavi, ki jo zdaj tudi v lokalih pijem skoraj grenko. 300 gramske čokolade so izgubile svoje zatočišče v omari. Dan se skoraj vedno začenja z zelenim smutijem, ki je svinjsko okusna in osvežujoča zadeva. S temi drobnimi popravki sem v približno letu dni izgubil nepotrebnih 10 kilogramov.
Nekje v sredini hišnega zapora me je ujel klasični išias kot posledica manka gibanja. Ja, gibalno sem bil omejen, je pa doma ves čas kot opomni stalo hišno kolo, ki je bilo bolj obešalnik vrečk in nabiralec prahu. Zaradi bolečega hrbta sem se previdno spravil na njega in nekako »popravil« stanje, vendar je bilo očitno, da je to premalo. V mizerni kondiciji sem bil veliko manj sposoben za delo in razmišljanje. In tako sem sprejel eno boljših odločitev – ponovno bom poskusil s tekom. Počasi in postopoma. Doma sem našel prave slušalke za mp3 predvajalnik, ki ne padajo iz ušes, izbrskal superge in začel. Veliko hoje in malo teka. Skoraj vsak dan. Zjutraj. Sprememba je po treh tednih ogromna. Glava deluje bistra, kondicija se previdno vrača in resnično me je zgrabilo. To je prav reč. Zadihanost je ogromna, vendar z drobnimi koraki napredujem.
In potem še voda. Voda in kisik – dve gorivi za naše možgane. Kolikokrat smo prebrali, da moramo popiti toliko in toliko vode na dan. Pa ne poslušamo. Ta trenutek je zraven računalnika kozarec, ki sem ga ravno izpraznil in zanalašč grem še po enega. Dnevni napori srkajo vodo iz našega telesa in možgani ne morejo delovati brez nje. Dehidrirano telo je na robu panike, nezmožno delovanja v skladu z našimi napori. Hej, kakšni smo! Telesu ne damo niti najbolj osnovnega, vode. Pri čemer je pri nas, na srečo, še vedno na dosegu roke. Samo pipo odpremo.
Ne pravim, da morate svojo prehrano obrniti na glavo. Lahko začnete z nečim drobnim, recimo da zmanjšate porabo belega sladkorja. Verjetno bi bilo res dobro za vse, da popijemo na dan dovolj vode, tukaj ni dileme. Ne mislim pa, da morate vsi teči, vendar menim, da bi bilo dobro če najdete neko obliko rekreacije, ki vam je prijetna in cenovno dostopna. Na svoji jutranji poti srečujem hodce, tekače in kolesarje, ki se vsi premikajo. Nekateri počasi in drugi z zavidljivo hitrostjo. Mlade in stare. Gibanje je življenje. Ne mislim, da se morate vsi udeležiti organizirane vadbe, vendar vas bom vseeno spomnil tudi na to možnost. Moji prijatelji iz družine Breskvar, ki vodijo svojo Teniško akademijo Breskvar v Ljubljani, nas vse vabijo na Teden odprtih vrat med 1. in 5. septembrom letos, vsak dan med 14:00 in 18:00 na Tesovnikovo 74c v Ljubljani. Brezplačno boste lahko poskusili ali je tenis za vas, vprašali za nasvet, mogoče šli domov s praktično nagrado. Mogoče je to oblika redne rekreacije za vašega otroka? Ali pa boste vsaj videli lepo lokacijo, ki ponuja tudi dvorano z igrišči za badminton. Več lahko preberete na povezavi: https://www.facebook.com/events/723121754427925/.
Dolgo časa sem se upiral in sitnaril okoli bolj zdravega načina življenja, da sem na koncu spoznal, da to ne zahteva radikalne spremembe vsega. Ključ je v podrobnostih, v drobnih idejah, ki se hitro pokažejo na kvaliteti vsakdana. Ne, nisem nehal kaditi. Prijatelji tekači obljubljajo, da to tudi pride. Mogoče. Danes ne. In če mi boste ponudili košček čokolade ne bom začel v napadu besnila pljuvati slino in izganjati hudiča. Ne, še vedno delam spodrsljaje in se obnašam čisto običajno človeško. Le malo bolj pozoren sem na to, kaj vse vnašam v svoje telo. Mislim, da sem mu to dolžan, ker me zvesto prenaša okoli.
