Kot otrok sem bil neskončno osamljen. Edinec v najetem spodnjem nadstropju meščanske hiše v elitnem delu Ljubljane. Okoli mene sami starci in starke. Vsaj tako sem to dojemal takrat. V vrtec me niso vpisali in iz male šole me je oče izpisal po enem tednu. Domnevno zaradi uši, ki si jih je gladko izmislil, da bi lahko dokazoval svoj prav. Še zdaj ne vem, če je bilo to takrat … [Preberite več...]
Beda družbenega trenutka ali družbeni trenutek bede
Ne živimo v družbi obilja, prav gotovo ne! Pri čemer nimam v mislih zgolj materialnega obilja, temveč tudi duhovnega. Sploh ne. Živimo v bedi tega trenutka, kjer je vse skupaj ena taka žalostna inflacija, kjer prave zadeve izgubljajo vrednost, vendar za njih plačujemo vedno višjo ceno v živcih, duševnem miru in toleranci. In plačujemo tudi visoko ceno v denarju, tej pogrošni … [Preberite več...]