Še pomnite male elektronske zverinice velikosti obeska za ključe? S pritiski na gumbe ste jih lahko hranili, božali, uspavali in na splošno skrbeli za njihovo blagostanje. Če je bil tamagoči nekaj ur zanemarjen, je začel počasi drseti v depresijo in ob nadaljevanju zapostavljenja pač kar elektronsko umrl. Kradem idejo strokovnjaka za družabne medije Aleka Boškoviča, da so prav … [Preberite več...] o temKako nahraniti tamagočija?
Glasno & jasno
Ni nam pomoči
Mulci smo med potepanji po mestu začudeni opažali povsem nove grafite. NDG. Kaj to pomeni? Baje neka nova družbena gibanja. Nova družbena gibanja. Konec 80ih let prejšnjega stoletja je bilo razburljivo in upanja polno obdobje. Slovenija, moja dežela. Dežela prijaznih ljudi. Dežela tolerance, človekovih pravic in demokracije. Slovenija, demilitirizirana ekološka oaza miru. … [Preberite več...] o temNi nam pomoči
Moja dežela na robu propada
Opomba Tale zapis sem zastavil pred dvema tednoma. Nikakor ni šel nikamor, skozi tipke sta se izlivala zgolj nekontrolirana gnev in razočaranje. Stavki niso imeli smisla. Mogoče ga tudi danes nimajo, le nekoliko bolj umirjen sem. Prav tako se sprašujem, ali ima smisel zapisovati take misli? Za nič od tega nisem zaprošen, nihče me ni nič vprašal, koga v resnici brigajo blodnje … [Preberite več...] o temMoja dežela na robu propada
Naj bo že konec
Obstajamo ljudje, ki ne maramo prazničnih dni. Imamo slabe spomine na obdobja, ko ni bilo nobene radosti in veselja. Tako pač je. Teh za nas težkih tednov ne vidimo kot prešernih in polnih veseljačenj, temveč od tega bežimo. Mogoče smo raje sami. Mogoče bi raje vse skupaj le nekako prestali. Skoraj gotovo pa si želimo, da jih je hitro konec. Tako pač je. S temi nekaj vrsticami … [Preberite več...] o temNaj bo že konec
Bolje ne bo nikoli
Povsem navaden poletni dan, ki se počasi preveša v noč. Očitno bo to še ena izmed nesprespanih noči, trpečih in živčnih. Noč pogrizenih nohtov in predvsem neumornih težkih misli, ki ne dajo miru. Tri desetletja se spopadam z depresijo, jo skušam razumeti, celo sprejeti kot del mojega življenja, pa vendar vedno znova kovati orožje, da mi ne bi povsem razsula vsega. Včasih mi gre … [Preberite več...] o temBolje ne bo nikoli