Jean piše, ker je Mirjam odsotna, da se približuje rok. Bo treba nekaj vržt na papir. Vlečem do zadnjega trenutka. Z razlogom. Ker sem želel tik pred tem pisanjem še drugič videti film Družina Roka Bička. Da se spravim v pravo razpoloženje. Da bodo solze pustile sledove na licih in bodo oči spet malo rdeče. In res je bilo tako. Sicer manj intenzivno in šokantno kot prvič, … [Read more...]
Profesionalni socialci
Revščina ni nekaj plemenitega, je ena navadna usrana jeba. Počutiš se zadnji kreten tega sveta, sram te žge v prsih, ker si tako nesposoben. Samo za neko obdobje sem začutil, kako je to, ko si reven in nimaš za hrano, ko so v žepu samo luknje in ves čas razmišljaš samo o tem, kje bi dobil kak kovanec. Delaš in delaš, vendar te goljufivi delodajalci zavohajo na daleč in … [Read more...]
Jaz, Danijel Novak
Vsake toliko me povsem prevzame kakšna sodobna filmska stvaritev, ne zelo pogosto, pa vendar. Nazadnje sem vam pisal o Kapitanu Fantastičnem, tokrat pa sem povsem solzen odsedel po projekciji zlate palme iz Cannesa, zadnji mojstrovini Kena Loacha z naslovom Jaz, Daniel Blake. Ne jočem pogosto v kinu, tokrat me je pretresljiva zgodba povsem pribila ob sedež, predvsem zato, ker … [Read more...]
Odstotek dostojanstva
Na zapis izpred tedna sem dobil veliko odzivov, kar je vsekakor dobro. Upam, da pisci skušamo s svojimi besedami premakniti miselnost vas bralcev, ker drugače je vse skupaj zgolj verbalna onanija ali v še slabšem primeru prepisovanje mnenj drugih. Skratka, tudi vi pišete. Veseli me, kadar najdemo kakšno skupno točko, do ozkogledih in zaplankanih posameznikov sem že zdavnaj … [Read more...]
Božična zgodba
Včasih obsedim pred utripajočim kurzorjem s prsti na tipkah, ne vedoč kaj in kako bi začel. Verjetno se je s tem soočil že vsak, ki si vsaj delno reže kruh z nekaj masla za povrh s pisanjem. Takrat si zaželim, da bi me urednica po telefonu milo prosila, da naj napišem božično zgodbo, ker takrat bi vedel, da lahko spustim z vajeti konje domišljije, ker so tovrstne zgodbe pač v … [Read more...]
