Ljudi, ki sem jih mimobežno srečal na svoji poti, ne morem vedno imenovati prijatelji. Družabna omrežja sicer napeljujejo, da smo vsi prijatelji, vendar je to zavajajoče. Prijatelj je zelo osebna kategorija sočloveka, vsaj zame. Zato uporabljam termin znanci, ker se poznamo, ker se pozdravimo na cesti in ker smo v zadnjih desetletjih kdaj skupaj kaj naredili ali se podružili. V … [Preberite več...]
Živimo … in potem umremo
Poznate tisti mem, ko sedita Pu in Pujsek, izborna filozofa življenja, na skali in reče Pu: »In nekega dne bomo vsi umrli …« »Ja, vendar vse dni do takrat bomo pa živeli Pu«, odvrne Pujsek. In verjetno sta potem odhlačala v Pujevo kolibo in si privoščila majhen oblizek. … [Preberite več...]
Moje soočenje s smrtjo
Doma smo imeli Veliko ilustrirano enciklopedijo. Mislim, da je bilo vsaj sedem debelih knjig. Oboževal sem jih, najbolj Živali in Človeka. V slednji sem nekje pri osmih letih starosti prebiral podnapis ob antropološki fotografiji nekega obreda na daljnih otokih, kjer na poseben način pospremijo svojca v onostranstvo po smrti. Na podobi so bili domorodci z grozljivimi maskami in … [Preberite več...]
Živimo za žive
Smrt nas vse čaka na koncu tega življenja. Nekatere prej, druge kasneje, včasih pričakovano in drugič nepričakovano. O tem ne želimo govoriti, ker nas je skoraj vseh preveč strah, da bi bila to tema za vsakodnevni pogovor. Vendar je tam in nas čaka. Smrt. Vsak odhod, ki je bolj nepredviden, nenavaden ali celo šokanten, pusti veliko večjo vrzel, povzroči še hujšo bolečino in … [Preberite več...]
Mali človeček
V osnovni šoli sem imel odlično učiteljico slovenščine, ki je v nas budila veselje do pisane besede, do nastopanja, do jezika. Živo se spomnim, kako nas je svarila pred preobiljem v besednem izražanju. In potem sem mnogo let kasneje poslušal svoje učitelje retorike, kako je včasih preobilje dobra govorna figura, s katero lahko poudarimo povedano. Zato si danes drznem to … [Preberite več...]