Sedimo v krogu. Ljudje gledajo v tla, mencajo in njihovi pogledi, kadar zatavajo med nami, so begajoči in negotovi. Ne želijo povedati resnice. Ne spodobi se. Navajeni smo na v celofan zavito politično korektno informacijo, ki ne bo nikogar prizadela in zaradi katere bomo šli lahko mirno domov. Brez slabe vesti ali glodajočega občutka, da bomo morali jutri svoje izjave zagovarjati in se ukvarjati s slabo voljo nagovorjenega.
Resnica ni plenica, pa vendar marsikomu smrdi. Tako je imel v svojem podpisu nek davni avatar nekega davno ugaslega foruma. Res je. Naša pobožna želja, da bomo ljudem všečni in povprečni ko ne izstopamo, kar nas goni v dvoličnost, izmuzljivo podajanje omlednih izjav. Da je le mir v hiši in lahko zvečer gledamo svoje serije.
Človek kot samostojno bitje fizične, psihične in duhovne avtonomije pada na testu vsak dan. Skrit v množici ponavlja mnenja drugih in se boji izpostavitve. Kako narobe je to, je težko opisati z besedami.
Nina se nagne nad mizo in reče: “več bi morali iskreno in direktno govoriti, pa bi bilo lažje!” Nina ima prav. Bodi kot Nina lahko zapišem v duhu popularnega meme-a.
Glasba je osebna izpoved avtorja. Če res ne gre za pogrošno štanco pohlepnega estradnika, je izraz ustvarjalnosti, talenta ter mentalnega in čustvenega sveta artista. Tvega hudičevo veliko, vsem nam se da v zobe. Postavi se na oder in reče: “tukaj me imate, zdaj pa …” Strah pred zlobno kritiko je velik in res mnogi prav uživajo v trganju na kose nečesa, česar sicer sami niso sposobni narediti, vendar jim je v sadistični užitek uničevati druge. To je res. Je pa tudi mnogo prekomerne hvale, kjer je vse dobro in vse super in smo vsi legende, carji in kralji. Pa to ne drži.
Vedno sem lahko boljši. Vsak izdelek me zaradi črva nezadovoljstva goni v nove poskuse. Tako napredujem. Iskrena in direktna beseda mi pomaga, me usmerja in tudi ustavlja. Jo pa redko slišim, ker smo vsi tako tako prekleto korektni in celofanski. Ne počnite tega. Bodite iskreni in bodite neposredni.
Poklic glasbenega agenta si žal tudi mnogi glasbeniki predstavljajo napačno. Ne, nismo priganjači sužnjev, ki tulimo na tiste, ki zamujajo na vaje. In naj tudi ne bi bilo osladni hvalisavci, ki hranimo ego napihnjenih mladičev in mladenk. Tudi lažnih obljub naj ne bi dajali o svetu, kjer se cedita med in mleko, bankovci pa kar frčijo na oder. To so vse laži. V resnici bi morali biti izkušeni mentorji in usmerjevalci, ki nekomu skozi dialog pomagamo razčistiti dileme njegovega ali njenega ustvarjanja. In s tem res pomagati na poti kariere, ne glede kako ovinkasta je.
Vendar so to pogosto bolj ideje kot realnost. Po sceni se kotalijo različni zlatousti, ki obljubljajo nebesa na zemlji. Dobro, vse je izkušnja. Vsi hodimo sami svoje poti in tudi tisti, ki boste nasedli na čeri neiskrenosti in laži, se boste iz tega marsikaj naučili. Lajf ni potica, je pač malo krut in resničen.
Prijavite se na moja e-obvestila
Ko bom na spletni strani objavil nov prispevek, vas bom o tem obvestil preko e-pošte. op.a.: ob prijavi vam podarjam brezplačni dostop do enega izmed mojih plačljivih predavanj v živo na spletu, ki sem jih organiziral pred 3 leti v okviru projekta Motivacija za življenje
Hvala. Preverite vaš e-predal, saj morate prijavo na e-obvestila potrditi
Napaka - poskusite ponovno!
Dodaj odgovor