Korupcija v zdravstvu ali neznosna šibkost našega spomina

Korupcija v zdravstvu je odličen primer naše kronične pozabljivosti. Ni edini. Pred tednom smo živeli v evforiji zaradi nečesa, kar ni imelo velike zveze z nami samimi. Zgolj preko nacionalne povezanosti, ko so naši rojaki in rojakinje dosegali športne dosežke. Zdaj je spet vsega konec. Smo že pozabili. 

V ponedeljek so parlamentarno proceduro prestali trije novi nosilci resorjev. Nihče ni trenil, nikogar ni zares zanimalo. Menjave v koalicijski ekipi so redne, smer negotova. Kar zadeva zdravstvo nam je spomin ponovno odpovedal. Očitno pomnjenje svojo največjo šibkost pokaže tam, kjer je vsebina najbolj neprijetna. Padamo v skupinske amnezije, ljubka pozaba mehko zabriše vse zoprno in z upanjem zremo naprej. Spomnili bi se lahko besed odhajajočega Tomaža Gantarja v odstopni izjavi. Zapisal je, da mnogi »poznavalci« zdravstva zavirajo učinkovite spremembe, da je zavora razvoja med drugim tudi sistem plač in opozoril na razširjeno korupcijo v zdravstvu, kjer vedri in oblači izredno močen gradbeni lobi. S prstom je pokazal na druge vladne službe, ki ne opravljajo svojega dela. Bil je resen. Boj proti korupciji je bil en teden glavna prioriteta, mnogi so Gantarjeve izjave podprli kot resnično alarmantne. In? Teden kasneje se je vse pomirilo in ni se več iskalo zagrizenega borca proti lobijem, temveč samo novega birokrata za resor. Izbris spomina.

Uradnik ministrstva za zdravje za področje investicij in javnih naročil je brez dlake na jeziku izjavil, da pomeni imenovanje Alenke Trop Skaze dokončno uničenje slovenskega zdravstva, primerljivo s TEŠ 6. Drugi so bili v ocenah bolj zmerni, vendar zaskrbljeni. Sindikalist Semolič: »Z ministri imamo dosti slabih izkušenj in tudi tukaj bodo štela dejanja.« Slabo luč na njeno integriteto nedvomno meče dejstvo, da je kot prokuristka moževega podjetja Klima Ptuj kandidirala za direktorico Bolnišnice Ptuj, s katero je podjetje sodelovalo. Pogled v Supervizorja razkriva, da je mož dobil od Države v zadnjih letih za 7,7 milijonov EUR plačil, od tega največ od Univerze Maribor (2,2 milijona) in Bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj (dobrih 720.000 EUR), nižje sledi tudi Ministrstvo za notranje zadeve in drugi javni deležniki. Očitno mu montaža klim za javne službe gre dobro, pohvalno v teh časih. So pa v Klimi pohiteli z razrešitvijo zastopnika, torej žene Alenke in je vse prav. V resnici nima nič več z moževim podjetjem. Ministrica je izjavila, da bo imela ničelno toleranco do korupcije, sicer nima pojma, kako bo to uresničila, se pa sliši lepo. Programa reforme zdravstva tudi nima, razmišlja pa o trošarinah za sladke pijače in mastno hrano.

Meni takšne osebe pustijo takoj slab priokus v ustih in mehurčke v glavi. Mogoče nepošteno zaradi nepoznavanja. Občutek imam, da bo gospa presladka in premastna za želodec, treniran ob koruptivnih aferah. Še ena figura brez idej in brez programa, in to na področju, katerega bivši minister je glasno povedal, da ga jemlje hudič. Vendar smo že pozabili.

Predsednik Pahor ne najde novega vodja Komisije na preprečevanje korupcije. Se pa trudi, kot vedno. Kot mojster dramatike je vedno nekje na robu zmogljivosti, včasih mentalnih in včasih finančnih. Sicer smo pa že pozabili, zakaj je prejšnja ekipa antikoruptivnih odšla. Z upanjem gledamo v prihodnost.

Matic Munc

Kolumna je bila objavljena v časopisu Svet24 dne 1. marca 2014