Mi delamo … dogodke!

Človek je kompleksno bitje. Če bi za to frazo vsakič, ko sem jo zinil ali napisal dobil 5 evrov, bi bil že kar premožen. Nekateri nas želijo zreducirati na golo biologijo, vendar ko zraven uleti humanistika z vso svojo težo, izgubijo sapo. Socialnost, psihologija, filozofija … Naši medosebni odnosi so pravo lepilo vsega skupaj. Res obstajajo redke izjeme, ki zmorejo in želijo preživeti v osami, ti dosežki pa imajo osebne duhovne kvalitete. Vsi mi, povprečni človečnjaki, pa hlepimo po takšnih in drugačnih stikih.

Prvi lockdown. Iz službe tavam domov skozi mesto duhov. Sredi Župančičeve jame mi pride nasproti osebek in pozdraviva se kot začudena vaščana sredi hriba. Lej, človek! Potem pa domov, za računalnik, serije, omrežja … Spat … Služba. Postajamo Ekremi 21. stoletja – kuča, posao. Nič se ne pogovarjaj, drži razdaljo, tiho bodi, delaj! Je to realnost človeka? Da bo služil, jedel in spal, mogoče naredil še kakega otroka in potem umrl?

Prvi koncert po več kot letu dni. Vidim bend na odru, vidim pevko Lizo pred seboj, basist Jan je pred mano, Rok se reži in igra kitaro, drugi Jan sprehaja prste po klavirju, zadaj Matic muči bobne … Čutim naval adrenalina, sreče. Plešemo in norimo. Bend čuti našo evforijo in žgejo še bolj. Nasmehi so čez cel obraz. Po več kot uri utrujeni sedimo in motamo čike. Stari, samo tole smo pa pogrešali. Super je bilo! Še kdaj. Kako smo pogrešali! Ljudje potrebujemo dogodke, potrebujemo druženje, sprostitev.

Berem, kako naša oblast razume ekonomijo zgolj enoplastno, skozi klasične službe in klasične posle. Samo tam vidi davke in uspehe. Ne vidi, kako industrija dogodkov poganja našo družbo naprej, kako so zadeve povezane. Stopimo z busa v Tolminu, vseeno bo vikend MetalDays. Povsod bratje in sestre v črnem, picerije polne, lokali nabiti. Sobe razprodane, dobra volja povsod. Tolmin in metalci so spletli prijateljsko navezavo že pred leti. Nobene napetosti, živčnosti. Kraj živi, ljudje so zadovoljni, glasba jih je povezala.

Mogoče ni povsem pošteno, vendar je osebno. Od vseh ljudi, ki vas je res veliko in zadnje leto in pol poganjate gibanje Mi delamo dogodke, bom izpostavil dva trmasta in srčna človeka. Matej in Črt sta duša Dirty Skunks že skoraj 20 let. Na pošten način rineta alter glasbo naprej, organizirata koncerte, promovirata, učita podmladek. V norih časih sta tudi onadva na robu preživetja, vendar ne odnehata. Pred dnevi sta objavila napoved Skunks jeseni, ko bomo spet šli v legendarni Orto. Držimo pesti. Seznam bendov je impresiven. Bodite ljudje in podprite sceno. Vstopnica je kupon zaupanja v sceno. Nihče ne bo bogat, samo preživeli bodo fantje in dekleta.

Če nas ustavijo, potem bo tukaj sedmina. Prihaja jesen in potem zima. Če bomo zaprti še eno sezono v svojih domovih in štrcali telefone, se nam bo odpeljalo. Organizatorji bodo popustili in začeli voziti hrano s skuterji ali delati v skladiščih internetnih nabav. Ne pustimo! Spomnite se vseh lepih trenutkov, ki ste jih preživeli v Ortu, ko vam je Veber prinašal drink, ko ste zunaj stali na čiku in hvalili bend, ki je ravno odšpilal svoj set in srečali stare frende. Jesen bomo preživeli skupaj, če se tako odločimo. Drugače bomo aprila 2022 zgolj nemo strmeli v pogorišče družabnega in kulturnega življenja v naši deželi. Potem pa res pride kriza.