• Preskoči na glavno vsebino
  • Skip to secondary menu
  • Preskoči na primarno stransko vrstico
  • Preskoči do noge
  • Domov
  • Vsebine
    • Prosti radikali
    • Točno v čelo
    • Stara šara
    • Kaj bi pa vi rekli?
    • Radio Kozmos
    • Glasno & jasno
  • Splošni pogoji spletnega mesta
  • Kdo sem?
  • Kontakt
  • e-obvestila
  • Kazalo

Matic Munc

Psiholog, predavatelj, pisatelj in bloger

  • Prosti radikali
  • Točno v čelo
  • Stara šara
  • Kaj bi pa vi rekli?
  • Radio Kozmos
  • Glasno & jasno

O minljivosti

11. februarja 2020 napisal: Matic Munc Pustite komentar

Mrtvaški ples, freska v cerkvi Sv. Trojice, Hrastovlje

Malo je potrebno, da te Življenje sooči z resnico o lastni nepomembnosti in tudi minljivosti. Tole pišem iz bolniške postelje, kjer mi prsti delajo, preostanek telesa pa pod vplivom zgolj dveh stopinj večje pregretosti ne deluje. Težko se je dvigniti in priti do školjke, kuhinja je cel podvig. V treh dnevih mi je vročina posrkala moči do te mere, da se počutim kot cunja in seveda meljem tudi težke misli o minljivosti. Vsi umiramo, hitreje ali počasneje, in to je dejstvo, ki ga ne želimo videti, kaj šele o tem preveč razmišljati.

Včeraj sem tudi poslušal zahvalni govor Joaquina Phoenixa ob prejemu Oskarja za glavno vlogo v filmu Joker. Kmalu so se pojavili kritiki, da ni povedal nič takšnega, česar že ne vemo … Uh, ljudje, smo postali že takšni ciniki, da iskren govor velikega igralca, ki je naredil vrhunsko kreacijo, skušamo zminimalizirati in ob tem pogrešati nekaj dobrega komedijanstva. Govor je bil vrhunski, vsaj zame. Do solz me je ganil. Podobno kot zgodba Izeta Buča, fanta iz Goražda, ki je kot težek vojni invalid pred leti pripotoval v Veliko Britanijo in v noči z nedelje na ponedeljek prav tako prejel kipec kot del ekipe za vizualne efekte filma 1917. Zame so to velike zgodbe.

Za Joaquina sploh nisem vedel do leta 1995, do takrat smo se vsi vrteli okoli tragične zgodbe njegovega brata Riverja. Tistega leta pa sem zavil v Kino Bežigrad in pogledal To Die For, komično kriminalko genialnega Gusa Van Santa, kjer je poleg Nicole Kidman in Matta Dillona nastopil Joaquin. Praktično moj letnik, fant z zajčjo ustnico, nor talent … In potem sem pogledal skoraj vse, kar je naredil. Pa tudi njegove izjave in nastope izven filmskih vlog, njegov aktivizem. Ne vem, kako bi lahko bolje zajel svoje življenje v govoru kot je to storil na zvezdniško noč. Mogoče ste na splošno cinični do vsega skupaj, ker je to parada bogatih in razvajenih. Da, res je. Ne vem pa, kako bi lahko bolje naredil človek kot je Joaquin, res ne vem. Mogoče se lahko samo še umakne v samoto in tam slika kot Jim Carrey. Ste videli Jokerja? No, o tem pišem.

Osebe takšnega vpliva in svetovne slave na videz puščajo večjo sled v tem Življenju, predstavniki srednjega razreda po celem svetu se borimo za malo večji kos kruha, velika večina majhnih in nepomembnih človeških miškov se bori zgolj za golo preživetje. Umirajo ljudje za virusi, zaradi roke drugega človeka, zaradi sestradanosti, v anonimnosti neke od boga pozabljene vasice … Čez nekaj mesecev se nihče več ne bo spomnil obstoja nekega človeškega bitja. Ta misel je grozljiva, kajne? Povsem nepomembni smo v veliki sliki tega planeta, ne glede na to, ali smo Joaquini ali navadni Janezi. Tudi za njim ne bo ostalo nič več kot za nami vsemi. Ja, spomin na zvezdniške trenutke, v filme ujeti trenutki genija … in to je tudi vse. Čarovnika Časa se ne da prevarati, tudi če se tako trudimo.

Kako se na vse pretege trudimo, da bi ga napetnajstili! Hodimo na plastične operacije, si nategujemo kožo čez lične kosti, brizgamo preparate v telo, grmadimo avtomobile, telefone in hiše … Iščemo eliksir mladosti in večnega življenja. Noro nas je strah starosti in umiranja, nočemo sprejeti dejstva, da smo v vsej svoji mentalni superiornosti še vedno zgolj navadno telo, ki ima svoj rok trajanja. Ne gre nam v račun! Prelisičiti Smrt, postati nesmrten, večen … Tako se ubogo človeško bitje bori z lastno minljivostjo in vedno izgubi.

Vsaka bolezen je hud opomnik. Opomnik tega, kako delamo sami s seboj, opomnik o minljivosti, opomnik, da je v peščeni uri vedno manj zrnc. Tako pač je. Iz tele vročine in telesne oslabelosti se bom izkopal v slabem tednu. Enkrat pa se ne bom izkopal. Kdaj bo to, nihče ne ve. Življenje nam ponuja veliko možnosti, kako ga izkoristiti na poslovnem in osebnem področju. Teh možnosti res ne velja zavreči in se tolažiti, da bo to prišlo kdaj drugič na vrsto. Mogoče tega drugič enostavno ne bo več …

Prijavite se na moja e-obvestila

Ko bom na spletni strani objavil nov prispevek, vas bom o tem obvestil preko e-pošte. op.a.: ob prijavi vam podarjam brezplačni dostop do enega izmed mojih plačljivih predavanj v živo na spletu, ki sem jih organiziral pred 3 leti v okviru projekta Motivacija za življenje

Hvala. Preverite vaš e-predal, saj morate prijavo na e-obvestila potrditi

Napaka - poskusite ponovno!

Spoštujem vašo zasebnost. Od e-obvestil se boste lahko odnaročili kadarkoli.

Tema: Glasno & jasno Označeno z: Izet Bučo, Joaquin Phoenix, minljivost

Matic Munc

Psiholog, predavatelj, pisatelj in bloger. Kliknite za več informacij o meni…

Interakcije bralcev

Dodaj odgovor Prekliči odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Primarna stranska vrstica

Moji tviti

  • Hvala vsem za priporočilo After life ... amazing. Jok in smeh res ... Thanks @rickygervais 26. junija 2022 16:55
  • Ok, priznam. Tisto proslavo sem gledal glih 6 minut 45. Gruča tipov se igra vojake, zamujamo pri polnjenju tistih h… https://t.co/m4J18G7NGH 25. junija 2022 20:50
  • Slovenska srenja se je tako burno odzvala na domnevno katastrofo UKZ na proslavi, da sem debil gledal prireditev v… https://t.co/MCYl2PhPI3 25. junija 2022 20:10
  • Hvala vsem za odgovore glede Rickyja G. Vidim, da je moj balon vseeno prostor razumnih ljudi, ki imajo lahko različ… https://t.co/cd4z5ge5aN 25. junija 2022 19:58
  • Nek tak mali slovenski tviter test ... Komu je @rickygervais noro smešen (a) in komu ogaben perv (b)? I'm team A seveda :D 25. junija 2022 13:08
  • Sledi mi na Twitter-ju

Najnovejši prispevki

  • Glasbeni coach, kaj je to?
  • Zakaj glasbeni coach?
  • Dve vrsti ljudi
  • Zamah metuljevih kril
  • Izlet na planet paranoje
  • Mojstri in vajenci
  • Ko ti useka na psiho

Zanimivi prijatelji

  • Simona Rebolj
  • Familylab
  • kostin mozeg
  • Črno belo v barvah

Footer

Najnovejši prispevki

  • Glasbeni coach, kaj je to?
  • Zakaj glasbeni coach?
  • Dve vrsti ljudi
  • Zamah metuljevih kril
  • Izlet na planet paranoje
  • Mojstri in vajenci
  • Ko ti useka na psiho

Moji tviti

  • Hvala vsem za priporočilo After life ... amazing. Jok in smeh res ... Thanks @rickygervais 26. junija 2022 16:55
  • Ok, priznam. Tisto proslavo sem gledal glih 6 minut 45. Gruča tipov se igra vojake, zamujamo pri polnjenju tistih h… https://t.co/m4J18G7NGH 25. junija 2022 20:50
  • Slovenska srenja se je tako burno odzvala na domnevno katastrofo UKZ na proslavi, da sem debil gledal prireditev v… https://t.co/MCYl2PhPI3 25. junija 2022 20:10
  • Hvala vsem za odgovore glede Rickyja G. Vidim, da je moj balon vseeno prostor razumnih ljudi, ki imajo lahko različ… https://t.co/cd4z5ge5aN 25. junija 2022 19:58
  • Nek tak mali slovenski tviter test ... Komu je @rickygervais noro smešen (a) in komu ogaben perv (b)? I'm team A seveda :D 25. junija 2022 13:08

Oznake

aktivizem Anja Kopač Mrak CSD depresija družba film glasba humanitarnost humor internetni radio iskrenost izvedenci kolumna korupcija Kralji ulice ljubezen mladi motivacija nasilje norost otroci Pirati Piratska stranka pismo neznanemu prijatelju politika pravosodje psihiatrija psihologija radio revščina SDS Slovenija smrt sobotna kolumna sociala spolna zloraba Svetovalnica Akcija! umetnost volitve vzgoja zdravstvo človek šolstvo šport življenje
© 2015-2020 Matic Munc Vse pravice pridržane. | Izdelava, vzdrževanje in gostovanje spletnega mesta: M-i.si