• Preskoči na glavno vsebino
  • Skip to secondary menu
  • Preskoči na primarno stransko vrstico
  • Preskoči do noge
  • Domov
  • Vsebine
    • Prosti radikali
    • Točno v čelo
    • Stara šara
    • Kaj bi pa vi rekli?
    • Radio Kozmos
    • Glasno & jasno
  • Splošni pogoji spletnega mesta
  • Kdo sem?
  • Kontakt
  • e-obvestila
  • Kazalo

Matic Munc

Psiholog, predavatelj, pisatelj in bloger

  • Prosti radikali
  • Točno v čelo
  • Stara šara
  • Kaj bi pa vi rekli?
  • Radio Kozmos
  • Glasno & jasno

O ranljivih moških

11. januarja 2020 napisal: Matic Munc Pustite komentar

Pred mesecem dni sva sedela na večerji z odlično kolegico in prijateljico iz Srbije ter klepetala o tem in onem. Beseda je nanesla na sodobne moške pri nas in pri njih, pa sva z lahkoto našla veliko vzporednic. V enem stavku to lahko strnem – mnogi ne vedo, kaj naj sploh počnejo in kako naj se obnašajo.

Želel sem že v začetku navreči nekaj anekdot iz vsakdanjega življenja, zgodbic, ki jih slišim tu in tam, da boste dobili neko širšo sliko trenutne krize moških. Ko sem še delal v privatni praksi, je bilo ženskih klientk približno 90%, tistih 10% moških je bilo čudovitih v svetovalnem odnosu, samo redki so bili. Mnoge od mojih ženskih strank so bile v razmerju, nekatere z moškimi in druge z ženskami. Poročene ali v partnerstvu s »tipom« so si pogosto želele, da bi tudi on prišel na kak pogovor in so pogosto dobile nazaj: »kaj ti hodiš k tistemu Muncu, ki ti samo denar vleče …« ali pa »Ti moraš hoditi, ker imaš probleme, jaz že ne bom šel …« pa tudi »meni ne bo noben s filofaksa nekaj govoril, jaz že vem, kaj in kako …« in tako dalje. To so bile precej pričakovane obrambne reakcije, na nek način malo tragikomične, saj so jih izjavili moški, ki jim je zakon razpadal pred očmi, vendar tega niso želeli opaziti ali niso zmogli narediti nekega koraka, ki bi začel reševati potapljajočo se barko.

Moja ljuba sodelavka pravi, da nenormalno veliko govorim za moškega, kar je verjetno res in je tudi lahko izjemno naporno, vendar mnogi moški, ki se jih srečal, ne govorijo sploh nič. Ja seveda, lahko se razgovorijo o avtomobilih, politiki, športu in drugih šankističnih temah, o sebi molčijo kot ribe. Občutki, filingi, čustva so jim neznanka. Njihov standardni odgovor je: »ne vem«. To lahko sčasoma postane precej moteče v razmerju in ni čudno, da gredo zdaj že bivše partnerke naprej v življenju, v iskanju bolj cvetočih ljubezenskih travnikov.

V Sloveniji je zelo prisoten alkohol. Pije se ga na polno. Pije se ga po šihtu, v soboto, na zabavah. Moški ga pijejo v pijanskih družbicah v vsakem bifeju za vogalom, pijejo sami in na skrivaj ali javno in ponosno. Pijejo, da ublažijo stres, ki ga drugače nimajo, seveda, in pijejo, ker se tako spodobi, ker smo pač »mokra« družba in tako pač je. Medtem, ko postajajo kronični alkoholiki, jih zapuščajo njihove življenjske družice, ker imajo vsega dovolj. Tudi tega ne opazijo, ker so ravno naročili novo rundo in ker je Arsenal dal gol. Rad grem v malo bolj zakotne bifeje po mestu in tam poslušam koščke pogovorov lokalnih pijancev, ki so jih žene zapustile ali jih bodo kmalu. Ti šment!

Potem je tukaj grobost. Ne nujno v obliki nasilja, seveda je tudi tega veliko, vendar vsekakor neka splošna grobost. Tako sem zadnjič ujel izjavo gospe, ki si je od svojega moža želela, da ji kdaj naredi zjutraj zajtrk, da ji je na to odvrnil: »Saj imaš avto, kar sama si ga pejt iskat«. Grobost kot odsotnost nežnosti. Grobost kot robatost, začinjena z zagrenjenostjo. Težko je verjeti, da sta to bila enkrat zaljubljena golobčka, ki sta šibala na randi in se stiskala v kinu. Ona je zdaj žalostna in on je grob. Otroci pravijo, da se starša nikoli ne objameta in da še niso videli, da bi si dala poljub.

Vem, vse tole deluje zelo posplošeno, stereotipno, povrh vsega tudi zelo v duhu starih spolnih vlog, ne preveč fluidno. Vem, se zavedam. Včasih so to tudi nekoliko ilustracije življenja, z namenom streznitve, opozorila. Vsak med nami je različen in nobena zgodba ni enaka drugi. Pa vendar … mogoče ste zaznali v teh odstavkih nekaj, kar spominja na nekaj … Mogoče veste, zakaj se nekateri med nami, prepoznani in samozavedajoči kot moški, obnašajo na takšne načine? Ne poznam njihovih zgodb, sumim pa, da bi njihove zgodbe lahko imeli skupni naslov: O ranljivih moških.

Priznamo ali ne priznamo, na naših poteh življenj je bil naš notranji otrok ranjen večkrat. Poškodovan, prizadet, udarjen, izločen, ponižan … Vsem so se nam zgodile takšne drugačne travmatske epizode, nekaterim težke in dolgotrajne, drugim enkratne in blažje. To je tudi življenje. Ta otrok ni šel nikamor. Nismo ga odpustili, ko smo postali odrasli, ostal je del nas. Malo prostora dobi v našem vsakodnevnem hitenju, obveznostih in nalogi, da igramo odrasle in resne vloge. Vendar je tam. Majhen , prestrašen, žalosten, prizadet in tudi jezen … otrok. Tudi moški smo ranjeni v notranjosti, čeprav to neradi priznamo. S seboj nosimo ranjenega otroka, vendar tega ne smemo priznati. Družbeno zapovedana vloga moškega nalaga atribute moči, stabilnosti, nedostopnosti … In tako mi, ranjeni machoti, vsak dan igramo vlogo velikih bojevnikov, smo agresivni, jezljivi, nepremični, ponosni in kar je še tega, v notranjosti pa čaka otrok, da bo zajokal.

Žal mi je, da mnogi moški do tega otroka ne želijo pristopiti in ga nagovoriti. Ga sprejeti in pobožati zdaj, ko so sami res odrasli. Žal mi je tudi zato, ker so potem lahko kot resnični očetje do svojih živih otrok nedostopni, hladni in nerodni. Za vse to mi je žal, vendar dvomim, da lahko kaj spremenim. Danes me je samo prijelo, da pišem, ker pri sebi in drugih opažam veliko nekontrolirane agresivnosti in iščem njene izvore. To je moj domet v tem trenutku. Dajte jim vsaj za prebrat, mogoče se bo kaj prijelo!

Prijavite se na moja e-obvestila

Ko bom na spletni strani objavil nov prispevek, vas bom o tem obvestil preko e-pošte. op.a.: ob prijavi vam podarjam brezplačni dostop do enega izmed mojih plačljivih predavanj v živo na spletu, ki sem jih organiziral pred 3 leti v okviru projekta Motivacija za življenje

Hvala. Preverite vaš e-predal, saj morate prijavo na e-obvestila potrditi

Napaka - poskusite ponovno!

Spoštujem vašo zasebnost. Od e-obvestil se boste lahko odnaročili kadarkoli.

Tema: Glasno & jasno Označeno z: moški, otrok, ranljivost

Matic Munc

Psiholog, predavatelj, pisatelj in bloger. Kliknite za več informacij o meni…

Interakcije bralcev

Dodaj odgovor Prekliči odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Primarna stranska vrstica

Moji tviti

  • Woop woop, pridte nam delat družbo 23.3.! :) https://t.co/v8sxB1q8JD 16. marca 2023 19:31
  • Jutri v Ortu promocija plate Kiwi Flash - Kapsula. Za okus in vabilo: https://t.co/uBhz2bfnYO 9. marca 2023 15:14
  • A še koga heca tweetdeck? Secure coonection failed pa to. Uporabljam firefox ... 9. marca 2023 13:45
  • Za praznik mi dej majk, ne pa rož ... Masayah. https://t.co/LdTPDlhvcZ @PodcastSpilej 8. marca 2023 7:35
  • Zdaj gre pa zares ...Špajza čez 5 minut. https://t.co/jnVRoLyBlB 6. marca 2023 7:54
  • Sledi mi na Twitter-ju

Najnovejši prispevki

  • Naj bo že konec
  • Bolje ne bo nikoli
  • Krasni novi svet predatorjev
  • Dolgo vroče poletje
  • Glasbeni coach, kaj je to?
  • Zakaj glasbeni coach?
  • Dve vrsti ljudi

Zanimivi prijatelji

  • Simona Rebolj
  • Familylab
  • kostin mozeg
  • Črno belo v barvah

Footer

Najnovejši prispevki

  • Naj bo že konec
  • Bolje ne bo nikoli
  • Krasni novi svet predatorjev
  • Dolgo vroče poletje
  • Glasbeni coach, kaj je to?
  • Zakaj glasbeni coach?
  • Dve vrsti ljudi

Moji tviti

  • Woop woop, pridte nam delat družbo 23.3.! :) https://t.co/v8sxB1q8JD 16. marca 2023 19:31
  • Jutri v Ortu promocija plate Kiwi Flash - Kapsula. Za okus in vabilo: https://t.co/uBhz2bfnYO 9. marca 2023 15:14
  • A še koga heca tweetdeck? Secure coonection failed pa to. Uporabljam firefox ... 9. marca 2023 13:45
  • Za praznik mi dej majk, ne pa rož ... Masayah. https://t.co/LdTPDlhvcZ @PodcastSpilej 8. marca 2023 7:35
  • Zdaj gre pa zares ...Špajza čez 5 minut. https://t.co/jnVRoLyBlB 6. marca 2023 7:54

Oznake

aktivizem Anja Kopač Mrak begunci CSD depresija družba film glasba humanitarnost humor internetni radio iskrenost izvedenci kolumna korupcija Kralji ulice mladi motivacija nasilje otroci Pirati Piratska stranka pismo neznanemu prijatelju politika pravosodje psihiatrija psihologija radio revščina SDS Slovenija smrt sobotna kolumna sociala Solidarnost spolna zloraba Svetovalnica Akcija! umetnost volitve vzgoja zdravstvo človek šolstvo šport življenje
© 2015-2020 Matic Munc Vse pravice pridržane. | Izdelava, vzdrževanje in gostovanje spletnega mesta: M-i.si