• Preskoči na glavno vsebino
  • Skip to secondary menu
  • Preskoči na primarno stransko vrstico
  • Preskoči do noge
  • Domov
  • Vsebine
    • Prosti radikali
    • Točno v čelo
    • Stara šara
    • Kaj bi pa vi rekli?
    • Radio Kozmos
    • Glasno & jasno
  • Splošni pogoji spletnega mesta
  • Kdo sem?
  • Kontakt
  • e-obvestila
  • Kazalo

Matic Munc

Psiholog, predavatelj, pisatelj in bloger

  • Prosti radikali
  • Točno v čelo
  • Stara šara
  • Kaj bi pa vi rekli?
  • Radio Kozmos
  • Glasno & jasno

Pismo neznanemu prijatelju – prijateljstvo

15. oktobra 2014 napisal: Matic Munc Pustite komentar

PrijateljstvoMogoče sva napačno začela. Oziroma jaz sem napačno začel, ker nisem na začetku. Pismo neznanemu prijatelju bi moralo, vsaj tako se mi zdi, omenjati samo prijateljstvo, ki ga tako prevzetno omenjam že v naslovu. Prijatelj … je to vse res? Čudno bi bilo, če se ne bi dotaknil samega najinega odnosa. Prepričan sem, da precenjujem pomen najine navezave, mogoče to počneš tudi sam. Zadnja leta so nas okoli tega res pomembnega odnosa malo razvadila. Vsi smo prijatelji eden drugemu, na omrežjih in tudi drugače. V resnici pa hodimo eden mimo drugega kot tujci. Ko sem bil otrok, sem imel enega res dobrega prijatelja, mojega soseda Matjaža. Oba sva bila malo zadržana in sramežljiva, danes bi nama že nalepili oznako »asocialna«. Ker nisva imela drugih prijateljev, sva leta 1982, ko je bilo svetovno prvenstvo v nogometu in sva zagreto navijala za našo takratno domovino, igrala žogobrc eden na enega na travniku za njegovo hišo. Bila sva vratarja, obrambna igralca in napadalca v eni osebi. Travnik je bil njegov, gumijasta žoga pa moja. Vesel sem bil, da imam prijatelja. Kasneje je bil to Tomaž. Potem si bil nekaj časa ti. Niti sanjal nisem o tem, da bom na kak način klikal med več tisoč »prijatelji«. Takšni časi so pač … prijatelj.

Veš prijatelj, zdaj ta lepa beseda ob toliko ponovitvah zveni že malo obtolčeno in po ustih povaljano, da so nas včasih učili, da pravega frenda (našel sem prijetno sopomenko) spoznaš v težavi. In seveda se temu kot mladič rogaš, ker ti deluje kot še ena blebetava neumnost starejših. Ja seveda, dokler tega ne izkusiš. Mogoče si spregledal, saj ni pomembno, zadnjih nekaj let sem imel težave. In v teh težavah sem spoznal, kako so navidezni prijatelji – in to ne tisti iz moje glave – ob težavah odpadali kot slabo prišiti gumbi na hlačah. Kar naenkrat jih ni bilo več, niso imeli časa in sploh so delovali zelo zaposleni. Danes jim ne zamerim več. Celo vesel sem, da so padli na tem testu iskrenosti in prijateljstva, saj jih je tako ostalo veliko manj, so pa boljši. Tistim drugim želim sreče, vendar nekako nismo bili ustvarjeni eden za drugega. Mogoče so jih moje težave preplašile. Prestrašenih ljudi pa tudi ne želim imeti ob sebi, saj takšni v svoji paniki pogosto naredijo kakšno večjo neumnost in so celo v oviro. Tako imam zdaj mogoče ducat ljudi, ki so vredni zaupanja. In pogumni. In to se mi zdi ogromno. Zdaj ne bi več igral nogomet ena na ena, ampak pošteno čez celo rokometno igrišče. In še rezerve bi lahko imeli.

Tako zdaj gledam na celo reč malo drugače. Obkroža me velika skupina znancev, ki krožimo eden okoli drugega kot sateliti okoli planeta, smo blizu, vendar se ne poznamo. Mogoče imajo oni celo občutek, da me poznajo, ker kdaj kaj preberejo, kar napišem ali kaj slišijo. Jaz si te iluzije ne delam več, ker je nesmiselna. Nič se ne poznamo. Tukaj živimo na nekaj kvadratnih kilometrih bolj kot neznanci, ki se pozdravljajo. Na srečo pa so med njimi tisti pravi in njim je res vredno zaupati in včasih povedati najbolj zajebane in težke besede, ker res težko ležijo nekje pod jezikom. Nekomu pač moraš.

Ko sem takrat doma ukradel polprazni steklenici maraschina in domačega ruma, da sva jih obe polokala pred koncertom v Domu Svobode v Šentvidu, sva v najstniški pijanosti začutila tisto pravo povezanost, ko si lahko poveva vse. In držalo naju je še tja po koncertu, ko sva omamljena od glasne muzike, in tistega alkohola seveda, skoraj ležala na klopi v Turistu. Takrat bi ti lahko povedal in zaupal vse, vendar sem bil na pol gluh od ozvočenja in malo bebast od dogajanja. Vendar občutek je bil pravi. That’s what friends are for pravi komad. In zdaj, ko se včasih od srca lahko zahvalim za, madona, bom kar zapisal, blagoslov pravega prijateljstva, lahko samo upam, da imaš včasih tudi ti ob sebi osebo, s katero čutiš podobno. Za to je vredno živeti.

Vse dobro

Matic

 

Prijavite se na moja e-obvestila

Ko bom na spletni strani objavil nov prispevek, vas bom o tem obvestil preko e-pošte. op.a.: ob prijavi vam podarjam brezplačni dostop do enega izmed mojih plačljivih predavanj v živo na spletu, ki sem jih organiziral pred 3 leti v okviru projekta Motivacija za življenje

Hvala. Preverite vaš e-predal, saj morate prijavo na e-obvestila potrditi

Napaka - poskusite ponovno!

Spoštujem vašo zasebnost. Od e-obvestil se boste lahko odnaročili kadarkoli.

Tema: Točno v čelo Označeno z: pismo neznanemu prijatelju, prijateljstvo

Matic Munc

Psiholog, predavatelj, pisatelj in bloger. Kliknite za več informacij o meni…

Interakcije bralcev

Dodaj odgovor Prekliči odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Primarna stranska vrstica

Moji tviti

  • Hvala vsem za priporočilo After life ... amazing. Jok in smeh res ... Thanks @rickygervais 26. junija 2022 16:55
  • Ok, priznam. Tisto proslavo sem gledal glih 6 minut 45. Gruča tipov se igra vojake, zamujamo pri polnjenju tistih h… https://t.co/m4J18G7NGH 25. junija 2022 20:50
  • Slovenska srenja se je tako burno odzvala na domnevno katastrofo UKZ na proslavi, da sem debil gledal prireditev v… https://t.co/MCYl2PhPI3 25. junija 2022 20:10
  • Hvala vsem za odgovore glede Rickyja G. Vidim, da je moj balon vseeno prostor razumnih ljudi, ki imajo lahko različ… https://t.co/cd4z5ge5aN 25. junija 2022 19:58
  • Nek tak mali slovenski tviter test ... Komu je @rickygervais noro smešen (a) in komu ogaben perv (b)? I'm team A seveda :D 25. junija 2022 13:08
  • Sledi mi na Twitter-ju

Najnovejši prispevki

  • Glasbeni coach, kaj je to?
  • Zakaj glasbeni coach?
  • Dve vrsti ljudi
  • Zamah metuljevih kril
  • Izlet na planet paranoje
  • Mojstri in vajenci
  • Ko ti useka na psiho

Zanimivi prijatelji

  • Simona Rebolj
  • Familylab
  • kostin mozeg
  • Črno belo v barvah

Footer

Najnovejši prispevki

  • Glasbeni coach, kaj je to?
  • Zakaj glasbeni coach?
  • Dve vrsti ljudi
  • Zamah metuljevih kril
  • Izlet na planet paranoje
  • Mojstri in vajenci
  • Ko ti useka na psiho

Moji tviti

  • Hvala vsem za priporočilo After life ... amazing. Jok in smeh res ... Thanks @rickygervais 26. junija 2022 16:55
  • Ok, priznam. Tisto proslavo sem gledal glih 6 minut 45. Gruča tipov se igra vojake, zamujamo pri polnjenju tistih h… https://t.co/m4J18G7NGH 25. junija 2022 20:50
  • Slovenska srenja se je tako burno odzvala na domnevno katastrofo UKZ na proslavi, da sem debil gledal prireditev v… https://t.co/MCYl2PhPI3 25. junija 2022 20:10
  • Hvala vsem za odgovore glede Rickyja G. Vidim, da je moj balon vseeno prostor razumnih ljudi, ki imajo lahko različ… https://t.co/cd4z5ge5aN 25. junija 2022 19:58
  • Nek tak mali slovenski tviter test ... Komu je @rickygervais noro smešen (a) in komu ogaben perv (b)? I'm team A seveda :D 25. junija 2022 13:08

Oznake

aktivizem Anja Kopač Mrak CSD depresija družba film glasba humanitarnost humor internetni radio iskrenost izvedenci kolumna korupcija Kralji ulice ljubezen mladi motivacija nasilje norost otroci Pirati Piratska stranka pismo neznanemu prijatelju politika pravosodje psihiatrija psihologija radio revščina SDS Slovenija smrt sobotna kolumna sociala spolna zloraba Svetovalnica Akcija! umetnost volitve vzgoja zdravstvo človek šolstvo šport življenje
© 2015-2020 Matic Munc Vse pravice pridržane. | Izdelava, vzdrževanje in gostovanje spletnega mesta: M-i.si