• Preskoči na glavno vsebino
  • Skip to secondary menu
  • Preskoči na primarno stransko vrstico
  • Preskoči do noge
  • Domov
  • Vsebine
    • Prosti radikali
    • Točno v čelo
    • Stara šara
    • Kaj bi pa vi rekli?
    • Radio Kozmos
    • Glasno & jasno
  • Splošni pogoji spletnega mesta
  • Kdo sem?
  • Kontakt
  • e-obvestila
  • Kazalo

Matic Munc

Psiholog, predavatelj, pisatelj in bloger

  • Prosti radikali
  • Točno v čelo
  • Stara šara
  • Kaj bi pa vi rekli?
  • Radio Kozmos
  • Glasno & jasno

Tvoja izbira (sobotna kolumna)

11. julija 2015 napisal: Matic Munc Pustite komentar

Tvoja izbira
sobotna kolumna

Prijatelj, s katerim debatirava o vidikih našega bivanja v tem času in prostoru, vztrajno ponavlja tri besede, ki so v resnici vrednote. Spoštovanje, odgovornost, sodelovanje. Z vrednotami je križ, saj jih pogosto jemljemo kot konzervativne in nekateri zagovorniki na njih gledajo tako reakcionarno, da je to v sodobnem svetu nevzdržno. Tukaj mi pridejo na misel zaprašeni pogledi na družino. Na drugi strani so nekateri, ki menijo, da vrednot sploh ne potrebujemo iz naslova lažne svobodomislenosti, kjer ni pravil. Vrednote so nujno potrebne, vprašanje seveda kakšne in kako jih prelijemo v življenje. Iz mantre mojega prijatelja danes izpostavljam odgovornost.

Kadarkoli se nekaj zgodi, imamo pri roki dva miselno-čustvena sovražnika, ki šepetata svoja zgrešena načina razpletanja vzrokov in posledic. Tukaj je krivda, ki jo vlečemo nase in se v njej kopljemo. Tudi kazanje s prstom je precej popularno. V prvem primeru pripišemo sebi prevelik odmerek odgovornosti. Tudi za vse tisto, kar sploh ni naše. V drugem pa vso odgovornost elegantno zvrnemo na nekoga drugega in sami čisti kot solza odkorakamo iz zapleta. Domnevno. Napisal sem, da gre za dva sovražnika, saj gre za napačni razlagi vzročno-posledičnih povezav v našem okolju. Žal precej redko vidimo realno sprejemanje odgovornosti točno v takšni meri kot nam pripada. Nič več in nič manj. Odgovornost brez krivde je pravilna, vendar težje dosegljiva. Na pomoč nam priskoči princip izbire.

Verovanje v delovanje usode je namreč zelo močno. Nimamo sreče, ravno zdaj se je moralo nekaj zgoditi in seveda večni »če ne bi tole, potem bi bilo čisto drugače …«. Vse to in več so oblike prepričanja, da nimamo nadzora nad svojimi življenji, saj nas premetava po brzicah našega bivanjskega toka kot čolnič brez krmarja. Včasih levo, potem desno, zdaj smo trčili v čer, se prekucnili in tako dalje. Če malo pomislimo, vemo, da je naš lastni krmar v čolnu. In to smo mi sami. Ne samo, da imamo roko na krmilu, celo več. Kot razmišljujoča bitja z izkušnjami imamo na zalogi še močno orožje – razmislek in izbiro. Šele rezultat tega procesa nam da odločitev, kam bomo zavili.

Princip izbire se močno odraža pri sprejemanju odgovornosti. Dva starša sta sprejela odločitev, da bosta imela otroka. To je bila njuna izbira, za katero morata sprejeti odgovornost, če želita delovati kot suvereni odrasli bitji. Verjetno niso vsi otroci »plod počenega kondoma« kot v svojem komadu Slovenec sem navrže N’toko? Mislim, da ne. Pravzaprav vsak dan sprejmemo na stotine različnih odločitev, pri čemer so nekatere nedolžne in nimajo velikih posledic za nas same. Izbira ali bomo zjutraj v lokalu naročili kapučino ali kavo s smetano ne prinaša drastičnih rezultatov, razen če je bila smetana pokvarjena in bomo imeli zato tudi mi precej pokvarjen dan na urgenci. Težje odločitve, včasih jim tudi rečemo življenjske, pa pomenijo veliko spremembo smeri naše plovbe. Ostanem tukaj ali se selim v Kanado? Dam odpoved v službi danes ali stisnem zobe? Ostanem s tem dekletom ali ji popoldne rečem, da je dokončno konec? Vztrajam v tem življenju ali popolnoma popustim? Če pri vsem tem vemo, da smo mi tisti, ki se odločamo in nosimo odgovornost brez krivde in brez kazanja s prstom, smo na dobri poti.

Sobotna kolumna je bila objavljena v časopisu Svet24 11. julija 2015

Prijavite se na moja e-obvestila

Ko bom na spletni strani objavil nov prispevek, vas bom o tem obvestil preko e-pošte. op.a.: ob prijavi vam podarjam brezplačni dostop do enega izmed mojih plačljivih predavanj v živo na spletu, ki sem jih organiziral pred 3 leti v okviru projekta Motivacija za življenje

Hvala. Preverite vaš e-predal, saj morate prijavo na e-obvestila potrditi

Napaka - poskusite ponovno!

Spoštujem vašo zasebnost. Od e-obvestil se boste lahko odnaročili kadarkoli.

Tema: Prosti radikali Označeno z: kolumna, odgovornost, sobotna kolumna

Matic Munc

Psiholog, predavatelj, pisatelj in bloger. Kliknite za več informacij o meni…

Interakcije bralcev

Dodaj odgovor Prekliči odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Primarna stranska vrstica

Najnovejši prispevki

  • Ali je Facebook že mrtev?
  • Obračam nov list
  • Kako nahraniti tamagočija?
  • Ni nam pomoči
  • V iskanju ljubezni
  • Moja dežela na robu propada
  • Naj bo že konec

Zanimivi prijatelji

  • Simona Rebolj
  • Familylab
  • kostin mozeg
  • Črno belo v barvah

Footer

Najnovejši prispevki

  • Ali je Facebook že mrtev?
  • Obračam nov list
  • Kako nahraniti tamagočija?
  • Ni nam pomoči
  • V iskanju ljubezni
  • Moja dežela na robu propada
  • Naj bo že konec

Oznake

aktivizem Anja Kopač Mrak CSD depresija družba film glasba humanitarnost internetni radio iskrenost izvedenci kolumna korupcija Kralji ulice mladi nasilje norost otroci Pirati Piratska stranka pismo neznanemu prijatelju poletje politika pravosodje psihologija radio referendum revščina Sanjska služba Slovenija smrt sobotna kolumna sociala Solidarnost spolna zloraba Svetovalnica Akcija! umetnost volitve vzgoja zdravstvo človek človekove pravice šolstvo šport življenje
© 2015-2023 Matic Munc Vse pravice pridržane.