• Preskoči na glavno vsebino
  • Skip to secondary menu
  • Preskoči na primarno stransko vrstico
  • Preskoči do noge
  • Domov
  • Vsebine
    • Prosti radikali
    • Točno v čelo
    • Stara šara
    • Kaj bi pa vi rekli?
    • Radio Kozmos
    • Glasno & jasno
  • Splošni pogoji spletnega mesta
  • Kdo sem?
  • Kontakt
  • e-obvestila
  • Kazalo

Matic Munc

Psiholog, predavatelj, pisatelj in bloger

  • Prosti radikali
  • Točno v čelo
  • Stara šara
  • Kaj bi pa vi rekli?
  • Radio Kozmos
  • Glasno & jasno

Umrla je država (sobotna kolumna)

24. oktobra 2015 napisal: Matic Munc 1 komentar

Umrla je država
sobotna kolumna

Starejši ko si, bolj spoštuješ starejše. Vsaj tako se mi zdi, ko štejem sive kocine v bradi. Mogoče je to zgolj preplašena reakcija nekoga, ki se sam zaveda, da ga kmalu nihče več ne bo upošteval, ker bo postal blebetajoči starec. Pretiravam, vem! Samo delam uvod za še enega sivolasega moža, včasih tudi bradača, ki sem ga kot paglavec vzvišeno spregledoval in vedno preslišal. Danes sem pozorno poslušal njegovo skladbo, ki je dala tudi naslov tej kolumni, in na Andreja Šifrerja gledam malo drugače. Zame je danes umrla država, dokončno.


Cel dan že pišem ostre, včasih cinične in začudene, včasih obupane in razočarane, vsekakor pa burne odzive na odločitev Ustavnega sodišča Republike Slovenije, ki je danes dokončno umorilo mojo domovino. Ali lahko to zapišem ali sem zdaj postal žaljiv do tega organa in kažem svojo pritlehnost? Ali je dovoljeno imeti toliko svobode govora in pisanja, da lahko izrazim, kako te odločitve niti malo ne spoštujem in da se mi zdi, da je pet ustavnih sodnikov v blato pohodilo človekove pravice v lastni deželi? Ne vem, če je še dovoljeno. Ne vem, kje se skriva upanje za naše naslednike, če sodobniki delajo tako in nas vse prepričujejo, da lahko večina glasuje o manjšini.

Našel sem nekaj upanja po tem žalostnem dnevu. Upanje namreč dajejo štiri ustavne sodnice, ki se z ostalimi niso strinjale, glasovale proti in podale tudi ločena odklonilna mnenja. Ali bo kdo v tej mešanici evforije za ene in gorjuposti za druge sploh šel brati te stavke, v katerih je dobesedno zapisana vsa napačnost odločitve te male večine? Dvomim. Danes dvomim v skoraj vse. Mislim, da bomo večinoma ostali zgolj površinski, kjer šteje zgolj rezultat. Tako kot pri nogometu ali hokeju. Zgolj 5 proti 4. Ostale podrobnosti ne zanimajo nikogar. Gremo dalje! Dajmo na svoji poti pohoditi še kakšno manjšino, pustiti v blatu še kakšnega otroka tujcev, da lahko na njega pada dež. Vseeno nam je. Zgodovino pišejo zmagovalci, če so še tako primitivni in omejeni.

Ne vem kaj se bo zgodilo na dan, ko bomo priča sramotnemu referendumu o človekovih pravicah, ki ga bo razpisala zdaj pokojna bivša država Slovenija. Mogoče bo prišlo premalo ljudi, da bi temu rekli kvorum. Mogoče bodo slavili prestrašeni in zavedeni, mogoče bo zmaga na drugi strani. Nepomembno je. V državi truplu smo sploh dopustili nekaj takega, kar je samo po sebi … nedopustno. In vendar se bo zgodilo. Ker je pri nas možno že skoraj vse.

Ne marate brati zamorjenih tekstov, ne marate negative … Razumem vas. Po drugi strani pa vsaj danes res ne morem igrati neke vesele maskirane radosti, da bomo vsi skupaj zadovoljni in pomirjeni. Nič ni v redu. Žal ne. Po zelo dolgem času sem se danes resno spraševal ali je moja dežela res sploh še moja? Formalno sicer ista kot leta 1990, ko se je na isti demokratični način odločila biti samostojna, da lahko zdaj, četrt stoletja kasneje, to isto možnost zlorabi. Mogoče si moram iskati drugo domovino, saj vse bolj očitno tukaj ni prostora za vse. Očitno ne bo prostora za vse oblike ljubezni, če tako odloči drhal na valovih populizma. Dame in gospodje, v družbi ljudi, ki tako zanikajo obstoj ljubezni, pač ne želim živeti. In kmalu to ne bo brigalo nikogar. Gremo dalje!

Sobotna kolumna je bila to. Najprej ste jo lahko prebrali v časopisu Svet24 in sicer v soboto 24. oktobra 2015, zdaj pa še tu.

Prijavite se na moja e-obvestila

Ko bom na spletni strani objavil nov prispevek, vas bom o tem obvestil preko e-pošte. op.a.: ob prijavi vam podarjam brezplačni dostop do enega izmed mojih plačljivih predavanj v živo na spletu, ki sem jih organiziral pred 3 leti v okviru projekta Motivacija za življenje

Hvala. Preverite vaš e-predal, saj morate prijavo na e-obvestila potrditi

Napaka - poskusite ponovno!

Spoštujem vašo zasebnost. Od e-obvestil se boste lahko odnaročili kadarkoli.

Tema: Prosti radikali Označeno z: človekove pravice, kolumna, referendum, sobotna kolumna

Matic Munc

Psiholog, predavatelj, pisatelj in bloger. Kliknite za več informacij o meni…

Interakcije bralcev

Komentarji

  1. Blaž pravi

    24. oktobra 2015 pri 14:51

    Odlično povedano! Ko bi tak komentar bil tudi obljavljen na straneh MMC/RTVSLO ipd večjih portalih v razmislek vsem. Ampak tam baje sedaj ravno ta opcija dominira in ima redno kolumno neka nuna, socialno liberalnih prispevkov pa ni na spregled. Uboga Slovenija, kaj smo naredili da smo si te zaslužili. Kakršno Ustavno Sodišče (no vsaj dobra polovica njega) takšna država? Let’s get out of this country…

    Odgovori

Dodaj odgovor Prekliči odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Primarna stranska vrstica

Moji tviti

  • Jest sem anarhist, anarhist, Pankrt, pankrt in ludist. ... Mi blodi po glavi ... 26. marca 2023 17:05
  • woop woop :) danes. https://t.co/GCCz0MCCMS 23. marca 2023 10:13
  • Woop woop, pridte nam delat družbo 23.3.! :) https://t.co/v8sxB1q8JD 16. marca 2023 19:31
  • Jutri v Ortu promocija plate Kiwi Flash - Kapsula. Za okus in vabilo: https://t.co/uBhz2bfnYO 9. marca 2023 15:14
  • A še koga heca tweetdeck? Secure coonection failed pa to. Uporabljam firefox ... 9. marca 2023 13:45
  • Sledi mi na Twitter-ju

Najnovejši prispevki

  • Naj bo že konec
  • Bolje ne bo nikoli
  • Krasni novi svet predatorjev
  • Dolgo vroče poletje
  • Glasbeni coach, kaj je to?
  • Zakaj glasbeni coach?
  • Dve vrsti ljudi

Zanimivi prijatelji

  • Simona Rebolj
  • Familylab
  • kostin mozeg
  • Črno belo v barvah

Footer

Najnovejši prispevki

  • Naj bo že konec
  • Bolje ne bo nikoli
  • Krasni novi svet predatorjev
  • Dolgo vroče poletje
  • Glasbeni coach, kaj je to?
  • Zakaj glasbeni coach?
  • Dve vrsti ljudi

Moji tviti

  • Jest sem anarhist, anarhist, Pankrt, pankrt in ludist. ... Mi blodi po glavi ... 26. marca 2023 17:05
  • woop woop :) danes. https://t.co/GCCz0MCCMS 23. marca 2023 10:13
  • Woop woop, pridte nam delat družbo 23.3.! :) https://t.co/v8sxB1q8JD 16. marca 2023 19:31
  • Jutri v Ortu promocija plate Kiwi Flash - Kapsula. Za okus in vabilo: https://t.co/uBhz2bfnYO 9. marca 2023 15:14
  • A še koga heca tweetdeck? Secure coonection failed pa to. Uporabljam firefox ... 9. marca 2023 13:45

Oznake

aktivizem Anja Kopač Mrak begunci CSD depresija družba film glasba humanitarnost humor internetni radio iskrenost izvedenci kolumna korupcija Kralji ulice mladi motivacija nasilje otroci Pirati Piratska stranka pismo neznanemu prijatelju politika pravosodje psihiatrija psihologija radio revščina SDS Slovenija smrt sobotna kolumna sociala Solidarnost spolna zloraba Svetovalnica Akcija! umetnost volitve vzgoja zdravstvo človek šolstvo šport življenje
© 2015-2020 Matic Munc Vse pravice pridržane. | Izdelava, vzdrževanje in gostovanje spletnega mesta: M-i.si