• Preskoči na glavno vsebino
  • Skip to secondary menu
  • Preskoči na primarno stransko vrstico
  • Preskoči do noge
  • Domov
  • Vsebine
    • Prosti radikali
    • Točno v čelo
    • Stara šara
    • Kaj bi pa vi rekli?
    • Radio Kozmos
    • Glasno & jasno
  • Splošni pogoji spletnega mesta
  • Kdo sem?
  • Kontakt
  • e-obvestila
  • Kazalo

Matic Munc

Psiholog, predavatelj, pisatelj in bloger

  • Prosti radikali
  • Točno v čelo
  • Stara šara
  • Kaj bi pa vi rekli?
  • Radio Kozmos
  • Glasno & jasno

Zrelostni izpit

17. julija 2017 napisal: Matic Munc 1 komentar

Zrelostni izpit

Ko sem bil mlad in nadebuden, sem bil prepričan, da bom študiral dalje, do bridkega doktorskega konca. In to kulturno antropologijo, ne psihologije. Tisti, ki se spomnite Velike ilustrirane enciklopedije, boste iz zvezka Človek mogoče priklicali članek o obredih po celem svetu. Tam me je obsedla teza, da so človeški obredi po celem svetu podobni po svoji strukturi, ne glede na to, ali gre za poganske ali recimo katoliške in komunistične. Mlad afriški lovec mora recimo za nekaj dni v savano, po možnosti ubiti leva, si izbrati ženo in postane mož. Krst, prvo sveto obhajilo, birma, poroka. Ciciban, pionir, mladinec, partijec. Stopnje inavguracije človeka v družbo. O tem bi pisal doktorat, še zdaj me vleče, a je pozno.

Če na osebni ravni posameznik skozi obrede iniciacije prehaja skozi različne plasti upoštevanja v svoji skupnosti, imajo obredi velik pomen tudi za narode in države, saj tako oblast skozi simboliko poenotenja krepi vezi med svojimi podložniki in jim daje občutek, da smo vsi eno. Državne proslave in vojaške parade za pomembne datume so tisti politični orgazmi oblastnikov, ko jim zares dogaja. Samo spomnite se tradicionalne vojaške parade ob Dnevu zmage v Rusiji. Po širokih avenijah grmijo tanki, metalci raket, korakajo strumni mladci in mladenke, množico preletavajo reaktivci in vsi so združeni zaradi ene ideje – slavijo zmago nad sovragom. Podobnih državnih obredij poznamo ogromno in mnoga so žal brez vsebine.

Namreč, tako pri posamezniku kot državi bi moral biti sam simbolični akt obreda zgolj vrhunec notranje spremembe, ki pa je resnična in trdna. Lovec naj bi se šel postit v savano in lovit leve šele, ko je duševno in telesno sposoben tega. V naši razpadli družbi pa so obredi zgolj dnevi, ko srečnež dobi nov telefon, igralno konzolo, skuter ali avto. Verjamem, da so ameriški domorodci po tednih pobijanja z nasprotnikom pokadili tisto pipo miru kot zaključni obred pomiritve.

Srečujem mlade Nemce, nekje deset let po koncu druge svetovne morije so začeli državni projekt ozaveščanja o grozoti holokavsta in še danes se to čuti v pogovorih z omenjenimi, ki jih je sram dejanj prednikov. Francozi so približno v istem času začeli spravna dejanja glede kolaboracije. To so zahtevni in mučni procesi, kjer lahko obred lahko sledi šele kot sklepno dejanje. V Sloveniji ponovno vse obračamo na glavo. Postavimo novo steno za grafite, temu rečemo spomenik, po mestu hodijo spoteni predstavniki častnih straž in mlade glasbenice policijskega orkestra s sončnimi očali, vsa smetana je zbrana, se klanja, zastave vihrajo … V ljudeh pa se ni premaknilo nič. Ker nismo naredili zrelostnega izpita tega poglavja. Nekateri še vedno dvomijo v resničnost holokavsta, drugi ne pustijo osnovnega miru pobitim. To se dogaja javno, v nezreli družbi prenapihnjenih politikov za lastno promocijo, ne za ljudi. Od javnega prikazovanja obsedeni predsednik je imel samo še eno predstavo za fotografe, tokrat s tistim resnim obrazom, ko je strog in zamišljen oče naroda. Blefirate gospodje in ljudje ne nasedajo! Hvala za proslavo za milijon in dvesto tisoč evrov iz socialnega proračuna. Isti dan se je razstrelil gospod pred deložacijo. Pokoj njegovi duši. In sprava.

Kolumna je bila objavljena v časopisu Svet24 dne 17. julija 2017

Fotografija je podoba Monolita iz filma Odiseja 2001 režiserja Stanleya Kubricka po literarni predlogi Arthurja C. Clarka

Prijavite se na moja e-obvestila

Ko bom na spletni strani objavil nov prispevek, vas bom o tem obvestil preko e-pošte. op.a.: ob prijavi vam podarjam brezplačni dostop do enega izmed mojih plačljivih predavanj v živo na spletu, ki sem jih organiziral pred 3 leti v okviru projekta Motivacija za življenje

Hvala. Preverite vaš e-predal, saj morate prijavo na e-obvestila potrditi

Napaka - poskusite ponovno!

Spoštujem vašo zasebnost. Od e-obvestil se boste lahko odnaročili kadarkoli.

Tema: Prosti radikali Označeno z: predsednik, spomenik, sprava

Matic Munc

Psiholog, predavatelj, pisatelj in bloger. Kliknite za več informacij o meni…

Interakcije bralcev

Dodaj odgovor Prekliči odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Primarna stranska vrstica

Najnovejši prispevki

  • Ali je Facebook že mrtev?
  • Obračam nov list
  • Kako nahraniti tamagočija?
  • Ni nam pomoči
  • V iskanju ljubezni
  • Moja dežela na robu propada
  • Naj bo že konec

Zanimivi prijatelji

  • Simona Rebolj
  • Familylab
  • kostin mozeg
  • Črno belo v barvah

Footer

Najnovejši prispevki

  • Ali je Facebook že mrtev?
  • Obračam nov list
  • Kako nahraniti tamagočija?
  • Ni nam pomoči
  • V iskanju ljubezni
  • Moja dežela na robu propada
  • Naj bo že konec

Oznake

aktivizem Anja Kopač Mrak CSD depresija družba film glasba humanitarnost internetni radio iskrenost izvedenci kolumna korupcija Kralji ulice mladi nasilje norost otroci Pirati Piratska stranka pismo neznanemu prijatelju poletje politika pravosodje psihologija radio referendum revščina Sanjska služba Slovenija smrt sobotna kolumna sociala Solidarnost spolna zloraba Svetovalnica Akcija! umetnost volitve vzgoja zdravstvo človek človekove pravice šolstvo šport življenje
© 2015-2023 Matic Munc Vse pravice pridržane.